'Zavrnili smo pomoč Američanov'

Zunanji minister Samuel Žbogar je za Dnevnikov Objektiv spregovoril o nedavnem dogovoru slovenskega premierja Boruta Pahorja in hrvaške premierke Jadranke Kosor o deblokadi pristopnih pogajanj in nadaljnjih pogajanjih in reševanju mejnega spora. Minister je tako pritrdil novinarjema, da se zdi, da je res veljala logika, "da je prav gotovo za nas nekaj slabega, če so na drugi strani zadovoljni". Zato sta "predsednika vlad želela doseči dogovor, ki ga nobena stran ne bi razglašala za zmago", je dodal.

Žbogar je ob tem prepričan, da blokada hrvaških pristopnih pogajanj ni bila napaka. "Danes smo dosegli tisto, česar decembra nismo. Dikcija o dokumentih, ki prejudicirajo mejo, ki je Hrvaška tedaj nikakor ni hotela sprejeti, je zdaj v tem dokumentu. Vseh teh dokumentov po 25. juniju 1991 se ne sme uporabljati pred arbitražnim tribunalom. Če vzamemo stanje na dan 25. junija, je to boljše kot stanje, ki ga imamo danes, in če je ta datum izhodišče, potem je to za nas bolje," je dejal.

Na vprašanje, ali sta državi enotni glede stanja na dan 25. junija 1991, je minister priznal, da je razlika v tem, da Slovenija s tem razume "mejo na kopnem tam, kjer je bila, in na morju tam, kjer smo opravljali policijski nadzor". Za Hrvaško pa "je meja na kopnem tam, kjer je bila, ker pa meje na morju ni bilo, gre mejna črta po sredini", pristavil pa, da dokumente in dokaze o dejanskem stanju že več let zbira posebna skupina.

'Američani samo ponudili pomoč'

Zanikal je ugibanja, da naj bi bil dogovor posledica pritiskov švedskega predsedstva EU ali ZDA. Ameriško državno sekretarko Hillary Clinton "so samo zanimali naše stališče in argumenti zanje. Ponudili so pomoč, če bi jo potrebovali, mi pa smo rekli, da je to evropski proces in naj tako ostane", je povedal glede svojih pogovorov s Clintonovo med obiskom v ZDA.

Na vprašanje glede možnosti morebitnega razpisa referenduma o arbitražnem sporazumu, o katerem je govoril predsednik republike Danilo Türk, pa je minister Žbogar poudaril, da se bo vlada do njega verjetno opredelila. "Potreben je resen razmislek, kajti gre za pomembno vprašanje, saj se odločanje o meji prelaga na nekoga tretjega. (...) Če pa že pride do referenduma, potem velja razmisliti, ali ni bolje, da smo mi, torej vlada, tisti, ga predlagamo," je dodal.

Priprava arbitražnega sporazuma, razprave v parlamentu in morebitni referendum po oceni ministra vstopa Hrvaške v EU ne bi bistveno odložile. "Sporazum lahko s sosedo hitro uskladimo, saj je večji del že opravljen. Potem opravimo notranjo proceduro, gremo v državni zbor, in če bo treba, v nekaj mesecih pripravimo referendum. Vsekakor veliko prej, kot bi bila Hrvaška nared za vstop v EU," je pojasnil.

'Ni zagotovila, da arbitraža bo'

Večer je medtem objavil mnenji nekdanjih predsedujočih mešani komisiji za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško Mihe Pogačnika in Davorina Rudolfa, ki sta odločitev za arbitražo ocenila kot beg pred politično odgovornostjo vlad Slovenije in Hrvaške.

"Nikakršnega zagotovila ni, da arbitraža res bo, gotovi bo šele takrat, ko bosta oba parlamenta ratificirala arbitražni sporazum," je poudaril Pogačnik in tako posvaril pred pretiranim optimizmom Ljubljane in Zagreba.

"Če že bo nastal arbitražni sporazum, bo obema vladama odleglo," je nadaljeval Pogačnik in dodal, da gre pri sporu za tipično igro z vsoto nič, ko eden izgubi, drugi pridobi, zato se vlade lažje odločijo za arbitražo, ker je domači javnosti lažje pojasniti, da je rešitev posredoval tretji.

Z njim se strinja nekdanji predsednik hrvaškega dela omenjene komisije Rudolf. "Ko arbitražno sodišče odloči, obe vladi odreši politične odgovornosti," je dejal. Rudolf je prepričan, da za odločitvijo obeh držav, da se vrneta k drugemu Rehnovemu predlogu, stojijo zunanji politični pritiski, zato se lahko zgodi, da bo končni rezultat mejna črta, ki ne bo potegnjena korektno. "Ko se določa meja, ne sme biti ne zmagovalcev ne poražencev. Če se mejna črta potegne v korist ene in škodo druge države, bo meja vedno izvor nesporazumov med državama," je dejal.

"Odločitev za ad hoc arbitražo ni premik naprej, ampak nazaj," je menil Pogačnik in dodal, da sta državi nekoč že bili dlje, namreč pri sporazumu Drnovšek-Račan. Kljub temu pa je po njegovem dobro, da se državi vračata za pogajalsko mizo.

S pravnega vidika je situacija popolnoma odprta, je menil Pogačnik, saj Slovenija nima nobenega pravnega zagotovila, da bo izpeljan kakršenkoli postopek, kaj šele, da bo postopek pripeljal do rešitve. Zdaj pa se je po njegovem mnenju le spremenila politika na obeh straneh.