Za ukrep čakanja na delo bodo 1270 delodajalcem za skupno 5836 zaposlenih nakazali 4,28 milijona evrov, za ukrep karantene oz. višje sile pa bo 4772 delodajalcev za skupno 7702 zaposlena prejelo 2,97 milijona evrov, so pojasnili na zavodu.
Za nadomestila za čakanje na delo je tako država doslej namenila okoli 360 milijonov evrov, za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa pa okoli 39 milijonov evrov. Oba ukrepa podaljšuje tudi v torek potrjeni osmi protikoronski zakon.
Nekatera podjetja vrnila pomoč
Nekatera podjetja so pomoč medtem vrnila. Med možnimi razlogi, zakaj so to morala storiti, so zmanjšanje prihodkov v lanskem letu za manj kot desetino, izplačilo dividend in izplačilo nagrad poslovodstvu.
Po podatkih zavoda za zaposlovanje je nadomestila za čakanje na delo doslej vrnilo 288 podjetij v skupnem znesku 4,22 milijona evrov, subvencije skrajšanega delovnega časa pa tri podjetja v skupnem znesku 58.000 evrov.
Deseterico podjetij, ki so skupno vrnila največ, sestavljajo Eta Cerkno (606.000 evrov), Adria Mobil (434.000 evrov), AMZS (211.000 evrov), Dinos (163.000 evrov), Bauhaus (153.000 evrov), Surovina (120.000 evrov), A-Prodaja (113.000 evrov), Kaaap (111.000 evrov), Eternit Slovenija (108.000 evrov) in Juteks (104.000 evrov).
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.