Zavod za zaposlovanje: na višja delovna mesta postavljali prijatelje in sorodnike

Ministrstvo za delo je v nadzoru dela Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije v letih 2011 in 2012, ki ga je izvedlo junija letos, ugotovilo negospodarno in netransparentno ravnanje ter neskladja v evidencah.

Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Patricia Čular, so nadzor izvedli na podlagi več anonimnih prijav, preverjali pa so ravnanja, navedena v prijavah.

37.000 evrov za srečanje v Laškem, 181.000 evrov za službena vozila, 40.000 evrov za odvetnike ...

Negospodarno ravnanje so ugotovili pri sklepanju novih pogodb o zaposlitvah z obstoječimi zaposlenimi, in sicer je zavod od začetka leta 2010 sklenil nove pogodbe s 180 zaposlenimi, praviloma za višji plačni razred. Tovrstno zaposlovanje je mogoče, če obstajajo spremenjene okoliščine dela, je dejala Čularjeva, omenjene zaposlitve pa so bile negospodarne zaradi velikega obsega. Ugotovili so tudi, da je zavod za nekatere zaposlene neupravičeno izplačeval položajni dodatek.

Po poročanju oddaje 24UR naj bi šlo za prijatelje, sorodnike in najljubše sodelavce, ki so jih premestili na višja delovna mesta z višjimi plačami, a enakim obsegom dela, ali na vodilne funkcije brez ustreznih kvalifikacij.

Stroški usposabljanja zaposlenih so v letu 2011 znašali nekaj manj kot 294.000 evrov. Pri tem izstopajo stroški enodnevnega strokovnega srečanja v Laškem, za katerega je zavod odštel skoraj 37.000 evrov, od tega 7400 evrov za program izobraževanja, okoli 7000 evrov za najem prostorov ter 22.500 evrov za prevoz in gostinske storitve. Glede na naročilo so pričakovali 250 udeležencev, srečanja se je nato udeležilo manj oseb.

Negospodarno naj bi zavod ravnal tudi pri najemu službenih vozil (šest vozil ima v lasti, 41 pa v najemu), za kar letno porabi 181.000 evrov. Ministrstvo ocenjuje, da bi bil tovrsten strošek lahko upravičen, če bo zavod "to izkazoval z zadovoljivim obsegom aktivnosti svojih svetovalcev na terenu". "Trenutno tega v dejavnosti zavoda ne prepoznamo," je dejala Čularjeva.

Ministrstvo je že v preteklih nadzorih opozarjalo na stroške odvetniških storitev, kljub temu pa ti še vedno predstavljajo izdaten delež v izdatkih zavoda. Zavod je npr. lani odvetnikoma Vidi Gaberc in Radu Bohincu plačal skoraj 40.000 evrov, so ugotovili.

Pri najemanju zunanjih svetovalcev so preverili primer najema svetovalke za izvedbo izobraževanja za vodilne delavce, in sicer je lani prejela skoraj 30.000 evrov za pol leta dela, za katerega plačo že prejema več 10 zaposlenih, letos do nadzora pa že več kot 30.000 evrov.

Netransparentno je zavod ravnal tudi pri objavi prostih delovnih mest za zaposlovanje na zavodu, in sicer tako, da je prijavo oddal le en kandidat, ki je bil pozneje izbran. Ugotovili so tudi primere, ko izbrani kandidati niso izpolnjevali pogojev.

Neskladja v evidencah javnih naročil

Zavod naj bi tudi zaobšel pravila javnega naročanja, ko naj bi po naročilu pomočnika generalne direktorice Zorana Pečnika izvedli nakup telekomunikacijskih naprav za svoj kontaktni center, pri tem pa je v nasprotju z zakonom o javnem naročanju sklenil pogodbo v približni vrednosti 39.000 evrov z edinim ponudnikom Kron Telekomom, v katerem je bil Pečnik takrat družbenik in je v njem imel poslovni delež.

Ugotovitve nadzora kažejo, da zavod že 15 let izvaja popolnoma enake programe aktivne politike zaposlovanja, le imena jim spreminja, pri čemer sredstva zavoda za te programe dobivajo ena in ista podjetja.

Ministrstvo ni presojalo zakonitosti delovanja zavoda, pač pa je ugotovitve posredovalo pristojnim organom: policijski upravi Ljubljana, Komisiji za preprečevanje korupcije ter inšpektoratoma za delo in za javno upravo, je povedala Čularjeva in dodala, da ti organi na podlagi prijav tudi sami izvajajo postopke, povezane z delovanjem zavoda.