Podatki zavoda za zaposlovanje: Marca rekordno nizka brezposelnost

Februarja je po dveh mesecih sezonske rasti nastopil padec števila registriranih brezposelnih na mesečni ravni. Konec letošnjega drugega meseca je bilo tako registriranih 64.783 brezposelnih, kar je 4,5 odstotka manj kot januarja in 26,4 odstotka manj kot februarja lani. Upad je bil zlasti posledica manjšega priliva na novo prijavljenih v evidenco. 

Na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) so na novinarski konferenci uvodoma pojasnili marčevske podatke o gibanju brezposelnosti, pri čemer so zabeležili tudi rekorde. Mitja Bobnar, generalni direktor ZRSZ, je ocenil, da brezposelnost še vedno pada. Konec marca beležijo rekordno nizko brezposelnost – taka je bila namreč le še leta 2008. Septembra 2008 je število brezposelnih ob koncu meseca po podatkih zavoda znašalo 59.303, vrednost ob koncu letošnjega marca pa je druga najnižja v času beleženja podatkov.

V povprečju je bilo v prvih treh mesecih leta na zavodu registriranih 64.384 oseb, kar je 26,3 odstotka manj kot v primerljivem obdobju 2021. Padec števila registriranih brezposelnih v tem letu je po pojasnilih zavoda predvsem posledica znižanja na novo prijavljenih brezposelnih oseb. Teh je bilo v prvih treh mesecih leta za 14,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, samo marca pa za 5,4 odstotka manj.

Po drugi strani pa se je v prvem trimesečju na novo zaposlilo za 19,9 odstotka manj brezposelnih kot v tem času lani. Po navedbah zavoda je to posledica vse slabše strukture preostalih brezposelnih, med katerimi jih je veliko strukturno in dolgotrajno brezposelnih. Je bilo pa marca za 15,9 odstotka več novih zaposlitev brezposelnih kot februarja.

Brezposelnost se je najbolj zmanjšala na zahodu države, kjer je v času epidemije najbolj naraščala; gre za območje Kranja, Nove Gorice in Kopra. "Naša brezposelnost intenzivno pada," je pojasnil Bobnar. Delodajalci povprašujejo po delavcih za nizke gradnje, šoferjih, zdravstvenem osebju, natakarjih, kuharjih in varilcih. 

Izziv zavoda je, da je v evidencah samo 17 do 18 odstotkov ljudi, ki so zaposljivi in zdravi ter imajo določene kompetence. Več kot 80 odstotkov pa je ranljivih skupin, več kot 40 odstotkov je starejših, 17 odstotkov je invalidov, okoli 11.000 je mladih z izobrazbo, ki se trenutno ne išče na trgu dela. Je pa tudi nekaj takih, ki imajo več teh lastnosti, zato morajo delavci zavoda intenzivneje delati in jim pomagati. Zavod igra namreč zelo aktivno vlogo, delo pa so v času korone zelo intenzivirali, je poudaril Bobnar. 

Dodal je, da se določeno število ljudi v evidence ZRSZ vpisuje tudi zato, da dobijo druge socialne transferje, a opažajo, da se njihovo število zmanjšuje.

Damjana Košir, vodja področja zaposlovanja na ZRSZ, je na začetku poudarila, da je trg dela ob rekordni delovni aktivnosti v Sloveniji zelo dinamičen. 57 odstotkov brezposelnih, ki se prijavijo na zavod, se v pol leta zaposli. 56 odstotkov pa je takih, ki so na zavodu že več kot pol leta, 16.000 jih je prijavljenih že več kot tri leta. In s takimi se najintenzivneje ukvarjajo, je pojasnila. Dodala je, da jih vključujejo v razne programe in javna dela (ta so namenjena zgolj dolgotrajno brezposelnim), namenjajo pa jim tudi subvencije.

Na voljo imajo tudi specializirane karierne svetovalce, ki se ukvarjajo z invalidi, s tistimi, ki morajo spremeniti poklic, odvisniki in duševno bolnimi. Začeli so tudi intenzivneje zastopati brezposelne pri delodajalcih, pohvalijo pa se lahko tudi s posebnimi programi. Tak je Puma, ki je namenjen mladim do 26. leta starosti s težavami in nedokončano izobrazbo, pripravili so učne delavnice, ki so jih namenili ranljivim skupinam na trgu dela, v času begunskega vala pa so razvili program usposabljanja na delovnem mestu za tujce, ki traja šest mesecev. 

Marko Bošnjak, namestnik generalnega direktorja ZRSZ, pa je predstavil področje denarnih nadomestil v primeru brezposelnosti. Prejemnikov denarnega nadomestila je bilo februarja 17.461, kar je 27 odstotkov vseh brezposelnih oseb. Število prejemnikov denarnega nadomestila je bilo najnižje junija 2008. 

Januarja letos je bilo v Sloveniji tudi 112.777 aktivnih tujih državljanov, 16.000 iz EU, ostali pa so iz tretjih držav. Delež tujih delavcev se povečuje, trenutno smo v Sloveniji pri 12,4 odstotka, je pojasnil Bošnjak. Povečevanje deleža tujih delavcev se opaža tudi v povečanem številu vlog – samo lani so jih prejeli 54.000, kar je bilo rekordno število prejetih vlog. Letos  so prejeli že več kot 15.000 vlog, pričakujejo pa, da jih bodo do konca leta prejeli okoli 60.000. Lani so na zavodu izdali 46.000 pozitivnih vlog, vloge pa izdajo za poklice, za katere v Sloveniji primanjkuje delavcev, kot so zidarji, varilci, delavci za visoke gradnje in elektroinstalaterji. Okoli 90 odstotkov teh dovoljenj so izdali za delavce iz BiH in Srbije.

Kot so še pojasnili na zavodu, rezultati raziskave Poklicni barometer 2021 v prihodnjem letu napovedujejo primanjkljaj kadra za številne poklice iz zdravstvene oskrbe, informacijskih tehnologij, šolstva, gradbeništva, prometa in gostinstva. Letos so obravnavali 177 poklicev, pri tem pa predvidevajo, da bo v 108 poklicih primanjkljaj kadra, saj bodo potrebe delodajalcev presegle ponudbo na trgu dela, v 51 poklicih bo vladalo ravnovesje med potrebami delodajalcev in ponudbo na trgu dela, v 18 poklicih pa bo presežek kadra glede na oceno potreb trga dela.

Bobnar je tudi pojasnil, kako je z vključevanjem Ukrajincev na trg dela. Na zavod so se začeli prijavljati prvi ukrajinski begunci s priznano začasno zaščito, odgovorni pa zagotavljajo, da so nanje dobro pripravljeni. Kot izziva se sicer kažeta odsotnost dokazil o izobrazbi ter neznanje slovenščine in tudi angleščine, a povpraševanje delodajalcev ostaja veliko, zlasti iz panoge gostinstva in turizma.

Na spletu so po njegovih besedah objavili usmeritve in napotke ter obrazce glede zaposlovanja ukrajinskih državljanov v ukrajinskem jeziku, pripravili pa so še slovarček Prvih 500 po slovensko, ki so ga razdelili na vse območne službe za pomoč državljanom Ukrajine pri učenju slovenskega jezika. Izpostavil je še, da že imajo usposobljene svetovalce za take skupine iskalcev zaposlitve. V primeru beguncev je namreč potreben prilagojen svetovalni proces, saj je že od začetka poudarjen pomen učenja slovenskega jezika in spoznavanja sistema.