Zavezništvo za demokratično Slovenijo pozvalo k podpori ustavne obtožbe zoper Janšo

V pozivu so najprej vprašali: "Ali bi imeli za predsednika vlade nekoga, ki je bodisi iz preračunljivosti, bodisi iz malomarnosti prikrajšal četrtino prebivalstva RS za pravočasno cepljenje proti življenjsko nevarnemu virusu in s tem ogroža na stotine življenj?"

Spomnili so tudi, da predsednik vlade "namerno ne izvaja sklepov sprejetih v DZ, ko je sklep o financiranju STA". "Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki namesto izvajanja zakonov predlaga njihovo spremembo tako, da bi bili po volji njemu in njegovi stranki, kot je to v primeru imenovanja državnih in evropskih tožilcev," so še vprašali.

Navedli so, da premier javno napada medije, sodstvo in druge javne službe, hkrati pa na odgovorna mesta v državnih službah postavlja ljudi z nalogo, da ne bi razkrivali in preganjali kaznivih dejanj, ki jih je storil sam ali njegovi privrženci. Podpisnikom je sporno tudi ravnanje pri nabavi zaščitne opreme, saj predsednik vlade zahteva glavo predsednika Računskega sodišča zato, ker je ta razkril nezakonitosti in koruptivnost poslov njegove vlade.

"Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki z državnim premoženjem podkupi medijskega lastnika, da uvaja cenzuro medijskih prispevkov, ki so kritični do oblasti in odreka ustavno pravico do svobode izražanja," se sprašujejo. Zanima jih tudi, ali so prebivalci pripravljeni svoj glas dati nekomu, ki na javne kritike vlade odgovarja z zastraševanjem medijev in s poskusi njihovega utišanja, na osebne kritike "pa s sarkazmom in žalitvami poslancev DZ in drugih ter z njihovim sodnim preganjanjem".

Spomnili so tudi na premierjeve poteze, da na  kritike umetnikov in civilne družbe odgovarja z ogrožanjem njihove eksistence in pogojev delovanja. Tudi mimo "nepremišljenega povečanja javnega dolga" niso šli, saj bodo tega, po njihovih besedah, "morali odplačevati še naši pravnuki". Sprašujejo se tudi: "Ali bi imeli za predsednika vlade nekoga, ki ne priznava in ne obžaluje svojih napak, temveč jih pripisuje drugim?"

Kdo bi imel predsednika vlade, ki v javnosti s stisnjenimi zobmi pristaja na temeljne evropske vrednote, v dnevni politični praksi pa jih tepta, so kritični. Opozorili so tudi na njegov nedavni nastop v Evropskem parlamentu in zapise, ki blatijo ugled Slovenije v mednarodnem prostoru do te mere, "da je Slovenija prvič v zgodovini postala predmet kritičnih obravnav v organih Evropske unije".

Kot se še v sporočilu sprašujejo, ali je vredno imeti za predsednika vlade nekoga, ki z izgovarjanjem na pandemijo sistematično razgrajuje demokratične družbene institucije, omejuje človekove svoboščine in pravice ter uvaja avtokratsko oblast. "Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki ne spoštuje ustavnega določila delitve oblasti in si skuša podrediti tako zakonodajno, kot sodno?"

Dodali so, da verjamejo, da so na vsa njihova vprašanja odgovori 'ne'. "Pa vendar takega predsednika vlade imamo. Namesto kritičnega odnosa do njegovih ravnanj ga s pozivi k družbenemu soglasju žal podpira celo predsednik republike."

V imenu obrambe demokracije in prihodnosti Slovenije je skrajni čas, so zapisali in nadaljevali, da državljanke in državljani, poslanke in poslanci "rečemo ne". Pozvali so vse, da se jim s podpisi, k povezovanju demokratičnih strank za obrambo demokracije in pravne države v ustavni obtožbi predsednika vlade, pridružijo vsi.

Podpisniki

Poziv so podpisali Forum za demokracijo, Odbor za pravično in solidarno družbo, Alternativna akademija, Gibanje za družbeno odgovornost, Protestna ljudska skupščina in Mladinska Aktivistična Organizacija, med podpisniki pa so tudi druga vidna imena.

Prvopodpisani je Ivan Svetlik, sociolog, univerzitetni profesor in politik, ki je bil v času vlade Boruta Pahorja minister za delo, družino in socialne zadeve. Leta 2013 je bil izvoljen za rektorja ljubljanske univerze, to delo je opravljal vse do leta 2017. Podpisal se je tudi Rado Bohinc, ki je konec leta 2000 postal minister za notranje zadev in ministrsko funkcijo v vladah Janeza Drnovška in Antona Ropa opravljal štiri leta. Bohinc je sicer pravnik, ki se je po odstopu prejšnjega predsednika vlade Marjana Šarca tudi podpisal pod peticijo 75 znanstvenikov, ki so nasprotovali, da bi predsednik vlade postal Janez Janša. Na seznamu je tudi Jože P. Damijan, ki je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljeni, in ki so ga opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB označile kot mandatarja tehnične vlade Koalicije ustavnega loka, a se je nato umaknil Karlu Erjavcu.

Pod poziv se je podpisal Anton Grizold, sicer obramboslovec in redni profesor na Fakulteti za družbene vede, ki pa je v času vlade Janeza Drnovška od leta 2000 do 2002 bil minister za obrambo. Podpisal se je tudi Jaša Jenull, eden vidnejših predstavnikov petkovih protestov. Pa tudi Samo Uhan, Svetlana Slapšak, Božo Repe, Vika Potočnik in mnogi drugi.