Vlada je potrdila predloga novel zakonov o sodiščih in sodniški službi pa tudi zavezo državljanom o izboljšanju stanja v sodstvu. Kot je znano, so zavezo podpisali predsednica vlade Alenka Bratušek, pravosodni minister Senko Pličanič in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša.
Bratuškova je po seji vlade dejala, da s temi dokumenti želijo vrniti ljudem upanje, da je Slovenija še vedno pravna in pravična država. Glede zaveze pravi, da ne gre za poseganje ene veje oblasti v drugo, ampak za ukrepe, ki bodo izboljšali organizacijo in učinkovitost, s tem pa tudi kakovost sodstva.
Bratuškova je pojasnila, da naj bi prihodnje leto ob enakem času povprečno reševanje zadev pred vsemi sodišči trajalo manj kot leto, na nekaterih sodiščih nekateri postopki celo samo tri mesece. Kot je dejala, so cilji postavljeni tako, da bo mogoče spremljati, ali so ji dosegli. Vsaka veja oblasti ima svoje zaveze, tudi vlada, je dejala. "Verjamem, da bo ta zaveza res korak k temu, da bodo naši ljudje verjeli, da Slovenija je pravna in pravična družba in država," je povedala Bratuškova. Dodala je, da vlada z danes sprejetimi dokumenti tudi uresničuje priporočila, ki jih je nedavno dobila iz Bruslja.

Pličanič: Zadeve se obračajo na boljše
Minister Pličanič je priznal, da smo trenutno v razgretem ozračju, a da se zadeve obračajo na boljše, zato je pomembno, da vlada in sodstvo pokažeta, da se zavedata odgovornosti, ki jo imata do državljanov. Sodstvo je po njegovem s podpisom pokazalo, da razume zahteve državljanov po učinkovitem sodstvu ter da prevzema odgovornost za večjo učinkovitost.
Zaveza je po ministrovih besedah kratkoročni načrt za izboljšanje stanja v sodstvu do 1. marca prihodnje leto. Načrt je ambiciozen in zahteven, zato minister pravi, da jih čaka eno leto trdega dela, ker ne gre le za dokument "poln obljub, nato pa vse potihne, ampak je natančno določeno, kaj bo kdo naredil in do kdaj, vse pa je preverljivo".
Pličanič je še dejal, da gredo ukrepi, zapisani v zavezi, v smeri racionalizacije sojenja, pa tudi zagotavljanja kadrovskih in finančnih ter materialnih pogojev za delovanje sodišč.

Jeseni sprememba organizacijske strukture sodišč
Noveliranje obeh omenjenih zakonov zasleduje tri cilje. Prvi je večja učinkovitost poslovanja in delovanja sodišč s krepitvijo samostojnosti in neodvisnosti sodstva. Konkretna rešitev za doseganje tega cilja je po Pličaničevih besedah denimo prenos pristojnosti za določanje sodniških mest in njihovo razpisovanje s pravosodnega ministrstva na vrhovno sodišče.
Drugi cilj je večja odgovornost pri vodenju sodišč, z novelama se povečujejo pristojnosti predsednikov sodišč in določa njihovo odgovornost ob nedoseganju predvidenih rezultatov.
Tretji cilj prinaša povečanje nadzora nad sodno upravo. Minister je tukaj ponovil, da ne gre za poseganje v avtonomijo sodstva, temveč za nadzor nad tem, ali so sodišča učinkovito organizirana, tako da omogočajo hitro delovanje sodišč.
Minister je napovedal tudi nove korake za večjo učinkovitost sodstva. Jeseni načrtujejo spremembo organizacijske strukture sodišč. "Okrepljeno bo sodno okrožje, dogovoriti se je treba, kaj z okrajnimi sodišči," je dejal minister. Hkrati minister želi, da bi bili sodniki še bolj kakovostni in neodvisni. Tukaj se ne razmišlja o ukinitvi trajnega sodniškega mandata, temveč o posebni sodniški šoli, je povedal.
Zavezo si lahko v celoti preberete v spodnjem dokumentu.
KOMENTARJI (293)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.