Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: Levica in Šabeder vsak s svojim predlogom

Levica in koalicija z zdravstvenim ministrom Alešem Šabedrom ostajata vsaka na svojem bregu pri vprašanju ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Predlog ministrstva predvideva, da bi ukinitev dopolnilnega zavarovanja reševali v dveh korakih - v prvem bi pobiranje prispevka, ki bi bil v tej fazi še enak za vse, prenesli v pristojnost ZZZS, v naslednjem pa bi pripravili progresivno oziroma solidarnostno lestvico pri pobiranju prispevka.

S tem predlogom se ne strinjajo v Levici, kjer zahtevajo solidarnostno lestvico že na začetku, predlog pa tako po njihovem ni solidaren. Medtem so svoj predlog sprememb zakonodaje brez podpisov koalicijskih partnerjev v DZ vložili že konec septembra. Ta predvideva prenos dopolnilnega zavarovanja v obveznega, hkrati pa tudi dvig prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje za različne kategorije zavarovancev. Medtem so prav tako zbrali že več tisoč, natančneje 5484 podpisov za ukinitev dopolnilnega zavarovanja.

'Pretirana odvisnost od skoraj izključno enega vira prispevkov pomeni veliko tveganje'

Generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj je danes, ob 130. obletnici zdravstvenega zavarovanja na Slovenskem opozoril, da bo treba pristopiti k zagotovitvi dolgoročno vzdržnega sistema zdravstvenega zavarovanja. 

ZZZS je namreč v okoli 96 odstotkih financiran iz prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja. "Ko bo šlo ekonomiji slabše, bo tudi pobranih prispevkov manj. Pretirana odvisnost od skoraj izključno enega vira prispevkov pomeni veliko tveganje," je v izjavi za medije ob robu današnje prireditve opozoril Sušelj. Med rešitvami je izpostavil povečanje prispevkov za ZZZS iz državnega proračuna, k čemur je zbrane predstavnike politike pozval tudi v nagovoru.

Po oceni Sušlja bi se bilo od oblike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kot jo imamo sedaj, smiselno posloviti, saj da "gre za podaljšek obveznega zdravstvenega zavarovanja". Ob tem je še opozoril, da samo s tem ne bomo dolgoročno rešili vzdržnosti zdravstvenega varstva, saj so potrebe večje, kot se jih lahko financira iz sedanjih virov. Zaradi pritiskov starajoče populacije in uvajanja novih medicinskih tehnologij bo tako v sistemu morala biti tudi možnost vključevanja zasebnih sredstev, je ocenil. Prav tako bo, kot je opozoril Sušelj, treba pretresti košarico pravic zdravstvenih storitev.

Upravni odbor zavoda naj bi se v kratkem tudi opredelil do predlaganih sprememb Levice, ki želi prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno. Na vprašanje, kaj bi prenos pomenil za organizacijo dela na ZZZS, je Sušelj odgovoril, da je zelo pomembno, kako bi bil prenos zamišljen. "Če bi se zdajšnje premije dopolnilnega zavarovanja prelile v prispevke in bi pobiranje izvajala država, kot to počne sedaj za obvezno zavarovanja, potem tukaj ne bi bilo pomembnih sprememb," je pojasnil. Za izvajalce bi na nek način celo izboljšali situacijo, saj ne bi rabili poročati več plačnikom. Če pa bi prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezno pomenil, da bi prispevke moral pobirati ZZZS, bi po besedah Sušlja to verjetno pomenilo tudi povečanja kadra.

Ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po besedah Šabedra pomeni še večjo odgovornost ZZZS. Predlog ministrstva, ki je trenutno sicer le idejni koncept, bo po njegovi besedah treba uskladiti z ZZZS, politiko in socialnimi partnerji. "Po naši časovnici, če se ne bo koalicija odločila drugače, bo predlog sprememb pripravljen junija," je ponovno napovedal minister.

Med izzivi sistema zdravstvenega zavarovanja je minister izpostavil še prehod na sistem financiranja, ki bo odpornejši na morebitne javno-finančne krize. Prav tako bo treba zagotoviti primeren dostop do zdravstvenih storitev.