Zavarovalnice lani s 180 milijoni evrov dobička, a premije se dražijo

Premije zavarovanj se dražijo, v lanskem letu za dobrih 12 odstotkov, letos sta zavarovalnici Triglav in Sava že podražili nekatera zavarovanja še za 20 odstotkov. Zavarovalnice ne izključujejo nadaljnjih dražitev cen premij. Hkrati pa so v lanskem letu pobrale za 148 milijonov evrov premij več kot leto poprej in ustvarile skupaj 179,9 milijonov evrov čistega dobička.

V štirih zavarovalnicah, ki obvladujejo 80 odstotkov zavarovalniškega trga v Sloveniji, so člani uprave lani prejeli skupaj 4,2 milijona evrov prejemkov. Največ v zavarovalnici Triglav, ki je v večinskem, 62,56-odstotnem lastništvu države. Celotni upravi je bilo lani izplačanih 1.604.018 evrov bruto prejemkov, od tega predsedniku uprave Andreju Slaparju 267.036 evrov. Tričlanski upravi Zavarovalnice Sava, ki je v 15,4-odstotnem lastništvu države, je bilo lani izplačanih 1.065.705 evrov bruto, predsednik uprave zavarovalnice Marko Jazbec je dobil 369.916 evrov bruto. V Generaliju so upravi, ki ji predseduje Vanja Hrovat, in upravnim odborom izplačali 1.081.866 evrov bruto. V zavarovalnici ne razkrivajo prejemkov Hrovatovi. Medtem pa tričlanski upravi Vzajemne 472.872 evrov bruto, od tega predsedniku uprave Alešu Mikelnu 223.817 evrov bruto. 

Slovenske zavarovalnice so lani pobrale za dobrih 2,55 milijarde evrov premij, kar predstavlja 4,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Del dobička zavarovalnice usmerjajo v izplačilo dividend. Zavarovalnice so imele ob koncu lanskega leta tudi za 6,6 milijarde naložb. Od tega je bilo več kot 40 odstotkov naložb v državnih vrednostnih papirjih – obveznicah, dobro četrtino v drugih dolžniških vrednostnih papirjih. Del premoženja – 272,8 milijona evrov – imajo zavarovalnice tudi v nepremičninah, del pa v podjetjih.

"Delno je naloga zavarovalnic ustvarjati dobičke. To je njena obveznost do njenih delničarjev. S tem zavarovalnice tudi izpolnijo pričakovanje," pojasnjuje ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Rok Spruk. Dodaja, da je bilančni dobiček naših zavarovalnic v primerjavi z dobički drugih evropskih držav razmeroma nizek. Bi pa lahko zavarovalnice del svojega dobička, kot smo že pisali v sredo v Dejstvih, namenile denimo za pomoč ob naravnih nesrečah, kot smo jim bili priča v avgustovskih poplavah v Sloveniji. Po njegovih besedah se od vsakega podjetja danes pričakuje korporativna socialna odgovornost, enako velja za zavarovalnice. A to ne pomeni, da ne bi smele ustvarjati dobička.

Premije zavarovanj vse višje, presegajo inflacijo in rast plač

Zavarovanja se dražijo, premije so bile lani za 12,4 odstotka višje kot leto poprej, kažejo podatki državnega statističnega urada. Zavarovalnica Triglav je denimo podražila premije avtomobilskih zavarovanj za okoli 20 odstotkov, Sava je lani in letos povišala premijo domskih zavarovanj, torej zavarovanj za nepremičnine in opremo v njej, vsakič po devet odstotkov, vse skupaj za okoli 20 odstotkov.

Tako zavarovalnice kot direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger pripisujejo višje cene premij predvsem vplivu inflacije, torej vse višjih cen življenjskih stroškov, višjih cen materialov ter stroškov dela.

"Že če gledamo premoženjska zavarovanja, stroški gradbenih del so šli enormno gor, stroški delovne sile tudi. Enako je na področju avtomobilskih zavarovanj, mene je osebno presenetila analiza, da smo tretja najdražja država znotraj EU po ceni rezervnih delov. To se seveda vse odraža v ceni produkta," pravi Krumbergerjeva.

Po podatkih Triglava so se cene nadomestnih avtomobilskih delov samo v zadnjem letu v povprečju povečale za več kot 10 odstotkov, v zadnjih petih letih pa celo za več kot 50 odstotkov, medtem pa smo v Sloveniji na tretjem mestu v Evropi po ceni košarice nadomestnih delov.

Močno se dražijo tudi cene gradbenih storitev in materiala, tako na področju stanovanjske kot tudi inženirske gradnje. Cene storitev in materiala so bile tako ob koncu leta 2021 v primerjavi z letom pred tem v povprečju višje za 15,4 odstotkov, konec lanskega leta pa še za 12,7 odstotkov višje glede na 2021.

Spruk ob tem dodaja, da se viša tudi naš standard, kar pomeni, da je naše imetje vrednejše, škoda zavarovanih dobrin pa posledično višja. Tudi to se odraža v višjih premijah. "Prvi dejavnik za povečanje premij je vsekakor inflacijski. Razlog za ta prenos v višje premije ni nič drugega kot izjemno neodgovorno fiskalno trošenje države, tudi pred poplavami. Drugo pa je treba razumeti, da se s tem, ko se povečuje gospodarska rast in BDP na prebivalca, povečuje premoženje na prebivalca. S povečano verjetnostjo naravnih nesreč pa se povečuje tudi pričakovani obseg škode, ki lahko zaradi tega nastane."

A so se cene premij v lanskem letu bolj povzpele kot inflacija, ki se je lani ustavila pri 10,3 odstotka. Predvsem pa višje cene zavarovanj v zadnjem letu presegajo rast naših plač. Povprečna bruto plača se je lani povišala za 2,8 odstotka v primerjavi z letom prej.

Bodo letošnja izplačila škod v prihodnjem letu pognale premije v nebo?

Premija za zavarovanja ne more biti več let ista – en razlog je splošna raven inflacije, drug razlog pa je tudi, da živimo v delu Evrope, ki bo vse bolj dovzeten za večje naravne nesreče, še posebej v poletnem času, opozarja Spruk.

Poplave, toča, plazovi in druge ujme so tudi v letošnjem letu uničevali premoženje ljudi. Zavarovalnice jim bodo po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor izplačale okoli 300 do 320 milijonov evrov. To bo tudi vplivalo na poslovanja zavarovalnic, ki nudijo domska zavarovanja, a ne v smeri izgub, pač pa bodo beležili nižje dobičke od pričakovanih.

Po napovedih Agencije za zavarovalni nadzor se zato pričakujejo predvsem podražitve zavarovanj nepremičnin in opreme. Ta podražitev bo posledica letošnjih naravnih nesreč. Za koliko, še ni znano.

Kdo si bo lahko še privoščil zavarovanja?

Kaj to pomeni? Si bomo lahko v prihodnje še privoščili zavarovanje ali pa bo to rezervirano za bogatejše in obvezna zavarovanja?

Vesna Podbreznik, svetovalka na področju zavarovanj v Finančni hiši v Mariboru, meni, da se to ne bo zgodilo. "Splošna raven cen se povišuje, skladno s tem se viša tudi naš standard. Vemo, da se je v zadnjih letih povišala tudi povprečna plača v Sloveniji. Tudi iz svoje prakse opažam – konkretni primer na področju varčevalnih načrtov – pred dvema letoma si je stranka ali potrošnik v pomurski oz. štajerski regiji povprečno privoščil 50 evrov. Danes si lahko v povprečju privoščijo 100 evrov na mesečnem nivoju. V Ljubljani in osrednji Sloveniji pa je ta znesek lahko še bistveno višji."

A ekonomist Spruk dodaja, da je višina povprečne plače v Sloveniji nizka zaradi nizke produktivnosti dela, pa tudi visoke obremenitve dela (t. i. davčnega primeža), zaradi česar so dohodki v Sloveniji razmeroma hitro obremenjeni z visokimi zavarovalnimi premijami. "Glede na to, da je zavarovanje podvrženo trendom inflacije, je na strani gospodinjstev, da se odločijo, kakšne so prioritete. /.../ Vsako gospodinjstvo, ko se odloča, kaj kupiti in česa ne, si postavlja prioritete. Tukaj bodo gospodinjstva morala spoznati, da je zavarovanje oblika dobrine, ki nas zavaruje pred tragedijo skupnega."

To pomeni, da bodo morala gospodinjstva poseči v svoje potrošne izdatke drugje, če se bodo odločila več nameniti za zavarovalne premije. "Če je odločitev (gospodinjstva op. a.) namerna, da se za zavarovanja ne bodo odločila, pa se je treba zavedati, da ni nobene institucije na svetu, ki bi bila dolžna karkoli povrniti, ko pride do naravne nesreče. Ker je bila izbira nevarnosti popolnoma lastna," izpostavlja Spruk.

Slovenci v povprečju podzavarovani in niti ne vemo, kaj vse imamo zavarovano

Slovenci se v primerjavi z drugimi evropskimi državami manj zavarujemo. Povprečni Slovenec je v lanskem letu za zavarovanja porabil 1329 evrov, s tem zneskom se uvrščamo na 14. mesto med državami EU. Po deležu zbranih premij glede na BDP pa dosegamo manj kot dve tretjini povprečja EU. V Sloveniji so lani zbrana zavarovanja predstavljala 4,7 odstotka BDP, manj od nas zberejo Finska, Poljska, Grčija, Češka, Madžarska, Slovaška, Ciper, Romunija, Hrvaška, Estonija, Bolgarija, Litva in Latvija.

Ob tem pa povprečni Slovenec zapravi bistveno več za neživljenjska zavarovanja, kamor spadajo tudi zavarovanja nepremičnin, avtomobilov itd. Lani v povprečju 963 evrov. Ostalo – 367 evrov povprečno – je šlo za življenjska zavarovanja. In ravno na tem področju smo Slovenci bistveno podzavarovani, pravijo strokovnjaki.

"Velika večina strank je izjemno podzavarovanih. Se pravi, da imajo zavarovanja, ki so prenizka glede na standard, ki ga živimo. Stranke – poleg tega, da ne vedo, kaj imajo zavarovano in koliko plačujejo – niti ne vedo, za katere stvari naj bi bile zavarovane, in posledično zavarovalni zastopniki urejajo te zadeve in predlagajo nepomembne stvari," pojasnjuje Vesna Podbreznik.

In kot dodaja Spruk, če bi se Slovenci bolj odločali za zavarovanja, bi bile bolj škodno pokrite z zavarovalnimi premijami. Ob boljši kapitalski pokritosti bi imele zavarovalnice vzvod, da ne bi bile prisiljene tako povečevati svojih premij. "Ker ko je enkrat zavarovalnica dobro kapitalsko pokrita, svoje terjatve dobro zavaruje, potrebe po večjih premijah ni oz. je bistveno manjša."