"Konec julija leta 2018 so se začele množične aretacije revmatologov v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Celju in drugih večjih mestih Slovenije. Po navedbah organov pregona je 367 zdravnikov v priporu. Med priporniki so navadni zdravniki, vodje revmatoloških in nevroloških oddelkov ter nekaj ministrov."
Tako pompozno se začne članek oziroma oglas, ki promovira menda čudežno kremo za odpravljanje težav s sklepi. V nadaljevanju lahko preberemo, da so revmatologi 12 let zavajali ljudi s predpisovanjem neuporabnih in dragih zdravil, prevarali naj bi več kot milijon bolnikov, številni naj bi zato postali invalidi, in zaslužili 950 milijonov evrov. Čeprav gre za očitne laži, če ne drugega, so številke za slovenske razmere preprosto prenapihnjene, se zadeva širi po spletu.
Da bi članek deloval bolj prepričljivo, v nadaljevanju sledi pogovor z domnevnim strokovnjakom Mikhailom Roshalom, "vodjo oddelka za ortopedijo in travmatologijo Raziskovalnega inštituta za revmatologijo Slovenije".
Nekaj igranja s spletnim iskalnikom pa ugotovimo, da istoimenskega inštituta v Sloveniji ni, medtem ko Mikhail Roshal sicer obstaja, a je patolog iz Združenih držav Amerike. Na priloženi fotografiji pa je, seveda, nekdo drug. "Google image search vam pokaže, da gre pri sliki 'zdravnika' za stock image," so opozorili strokovnjaki z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert. Nanje smo se obrnili z vprašanjem, kako prepoznati lažne spletne strani.
"Najprej je sumljiv spletni naslov (moh-si.site). Avtor prispevka ni znan, sicer je na dnu navedeno Ministrstvo za zdravje Slovenije, a spletno mesto seveda ne deluje kot uradna spletna stran ministrstva. Spodaj desno pa je znak nekega litovskega projekta. Pogled v kodo spletne strani razkrije tudi besedilo v litovščini," so našteli.
V tem primeru je do jasnega odgovora, da gre za ne zgolj zavajanje, ampak kar laži, mogoče priti tudi brez računalniškega znanja, s preprostim preverjanjem dejstev. Ali pa zgolj z uporabo "zdrave pameti".
Sumljivo, sumljivo ...
Da nekaj ni v redu, nam pove že sam pogled na spletno stran, ki je videti, kot bi bila narejena na pisalni stroj. Na njej mrgoli slovničnih napak v stilu Googlovega prevajalnika, do izdelka pa nas vodi ena sama povezava. Naslov ali druge podatke o proizvajalcu smo iskali zaman, zanimivo pa je tudi, da prav veliko podatkov o nas (vsaj na videz) tudi oni ne potrebujejo. Čeprav naj bi kupcu izdelek poslali po pošti, sta jim dovolj ime in telefonska številka.
Odzivi zadovoljnih kupcev so očitno ponarejeni. Spletna stran pa je registrirana v Panami, kar pomeni, da izdajatelja slovenski zakoni ne zavezujejo, naši inšpektorji pa ne morejo ukrepati.
Omenjenih več "slabih" zdravil. Katera so na prodaj pri nas?
V članku je omenjenih več zdravil, ki – tako trdijo – so neučinkovita, a kljub temu na prodaj po lekarnah v Sloveniji. Preverili smo v Centralni bazi zdravil in ugotovili, da so od 27 naštetih zgolj štiri dejansko na voljo pri nas. Vsa štiri pa so morala, za to, da jih lahko prodajajo, skozi strog postopek preverjanja, nad katerim bdi Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Agencija prav tako spremlja trg zdravil in izvaja reden in izreden nadzor nad zdravili.
Mazilo, ki ga promovirajo v oglasu in ki naj bi v nekaj minutah odpravilo bolečine, sprožilo obnovo krvnega tkiva in odpravilo artritis in artrozo, pa vsaj uradno pri nas sploh ne obstaja. Še več - zdravila z učinkovinami, kakršne obljubljajo v omenjenem oglasu, sploh še niso naredili.
Pazite, kaj naročate
Ne le, da z uporabo nepreverjenih "mazaških" zdravil lahko naredite svojemu telesu več škode kot koristi, nepremišljen nakup vas lahko tudi udari po žepu. 126. člen Zakona o zdravilih namreč pravi, da je "za tveganja ali škodo, ki nastane zaradi uporabe zdravil, pridobljenih iz nesledljivih medmrežnih virov ali virov, ki ne ustrezajo zahtevam iz tega člena, odgovoren tudi končni uporabnik oziroma kupec zdravila".
Ker gre poleg tega očitno za še eno v vrsti spletnih prevar, JAZMP "močno odsvetuje nakup preko omenjenih spletnih strani oziroma nakup omenjenega izdelka sploh".
Ministrstvo zadevo prijavilo policiji
Z vprašanjem smo se obrnili tudi na ministrstvo za zdravje, kjer so nemudoma ukrepali. "Ministrstvo za zdravje je primer zavajajočega oglaševanje že prijavilo pristojnim organom, med drugim policiji," so sporočili.
Premisli, preden deliš, bi lahko dodali za konec.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.