Predsednik NSi Andrej Bajuk je na novinarski konferenci dejal, da je finančni minister Dušan Mramor z nejasnimi podatki v torek znova zavajal slovensko javnost glede višine javnega dolga, ki ga bodo plačevali slovenski davkoplačevalci. "Mramor je zatrdil, da bo državni proračun plačal dolg v višini 27,7 odstotka BDP, ni pa povedal, kdo bo plačal preostali javni dolg, to je dolg ostalih pravnih oseb javnega sektorja," je dejal Bajuk.
V preostali del javnega dolga so denimo zajeti dolgovi Družbe za avtoceste v RS, Javne agencije za železniški promet in Slovenske izvozne družbe, ki bi jih po Bajukovem mnenju morali prištevati med javni dolg države. V kategoriji "ostalih oseb javnega sektorja" pa Bajuk pogreša tudi nekatere pravne osebe javnega sektorja, za katere ne verjame, da niso zadolžene.
Zgolj ocena javnega dolga ni sprejemljiva
"Manjkajo podatki o dolgu marsikaterega javnega zavoda, na primer bolnišnic, popolni pa niso niti podatki o občinah kot ustanoviteljicah javnih podjetij," je povedal Bajuk. Ker dvomi, da so v javni dolg vštete vse zadolžene osebe javnega sektorja, Bajuk ocenjuje, da skupni javni dolg države verjetno presega 38,5 odstotka BDP, kolikor so izračunali na finančnem ministrstvu.
Dolg države skupaj z dolgom ostalega javnega sektorja znaša 38,5 odstotka BDP. Ravno na ta del javnega dolga opozarja Bajuk. "Vlada je namreč v poročilu o upravljanju z javnim dolgom to kategorijo dolga označila kot oceno, kar je nesprejemljivo," je dejal Bajuk in pozval vlado, naj predstavi dokončne revidirane podatke o javnem dolgu.
Mramor naj v treh dneh objavi podatke
"Dodatna tveganja povzroča tudi nepregledno izkazovanje garancij in jamstev države, " je dejal Bajuk in dodal, da vlada "nepregledno prikazuje tudi dane državne garancije za posojila osebam javnega prava in gospodarskim družbam".
Ko gre za garancije, dane osebam, katerih dolg je že zajet v javni dolg, teh garancij ni treba dodatno evidentirati, drugače pa je v primerih, ko država daje garancije, ki pomenijo pogojni javni dolg oziroma se lahko v javni dolg spremenijo. "Kljub temu pa vlada vse garancije prikazuje skupaj," opozarja Bajuk. Vlada sicer konec leta 2003 izkazuje za 428,5 milijarde tolarjev garancij oziroma 7,6 odstotka BDP.
Finančnega ministra je Bajuk še pozval, naj najpozneje v treh dneh objavi podatke o javnem dolgu po vseh obstoječih metodologijah, hkrati pa naj navede vire, iz katerih se bodo odplačevala posamezna posojila.
