Vladi pri upravljanju epidemije 'popolnoma zaupa' le še 7 odstotkov vprašanih

Kot so sporočili z Valicona, z raziskavo #Novanormalnost spremljajo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Raziskave ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.

Zaupanje vladi v zvezi z ukrepanjem za preprečevanje širjenja virusa je doseglo najnižjo stopnjo, odkar so avgusta lani začeli redno spremljati tudi ta vidik odzivanja javnosti v času epidemije. Stopnja zaupanja (razlika med deležem pozitivnih in negativnih odgovorov brez neopredeljenih) je padla na - 60.  Vladi pri upravljanju epidemije popolnoma zaupa le še 7 odstotkov vprašanih, bolj pa zaupa 12 odstotkov, skupaj torej manj kot petina.

Na drugi strani skoraj polovica vprašanih odgovarja, da vladi sploh ne zaupa (48 %), še dobra četrtina (28 %) pa, da vladi bolj ne zaupa, 5 % vprašanih se ni opredelilo. V vprašanju poudarjamo, da naj se do zaupanja opredelijo v kontekstu ukrepanja glede širjenja koronavirusa, ne glede na to, ali to vlado sicer podpirajo ali ne. Izmerjena stopnja zaupanja - 60 je tako že zelo blizu stopnji zaupanja v vlado kot institucijo na sploh, izmerjeno oktobra letos v raziskavi Ogledalo Slovenije (- 62). Spomnimo, prva izmerjena vrednost zaupanja vladi pri vodenju epidemije avgusta lani je znašala - 27, najnižja do sedaj izmerjena vrednost pred zadnjo meritvijo pa - 57, izmerjena konec aprila letos.

Da so ukrepi premalo strogi, meni 42 odstotkov vprašanih

V zadnjih dveh meritvah od konca oktobra je ponovno občutneje narasel delež tistih, ki menijo, da so trenutno sprejeti ukrepi Vlade RS za obvladovanje širjenja virusa premalo strogi, tako meni 42 % vprašanih. Višji delež je bil izmerjen le v začetku epidemije sredi marca lani, takrat je tako menilo 61 % vprašanih, podobno visoko pa je bil le še konec julija lani (39 %). Mnenje glede potrebne strogosti ukrepov vlade za zajezitev širjenja virusa tudi še ni bilo nikoli tako zelo razdvojeno – dvema petinama tistih, ki menijo, da so ti ukrepi premalo strogi, stoji nasproti podobno visok delež tistih, ki menijo, da so ukrepi prestrogi, teh je 36 %.

Posledično beležimo enega najnižjih deležev pri odgovoru, da so ukrepi ravno pravšnji, tako meni dobra petina vprašanih (22 %). Ta odgovor je sicer najvišje vrednosti, tudi čez 50 %, dosegal v prvem valu epidemije med aprilom in junijem 2020, takrat je bila javnost glede ukrepov najmanj razdvojena. Če nas tokratni delež premalo strogi vrača v čas prvega vala, pa nas od tega istega obdobja močno oddaljuje nizek delež odgovora ravno pravšnji, kar je ključna razlika med tema dvema obdobjema.

Osebno doživljanje razmer in pesimizem glede nadaljnjega razvoja epidemije vztrajata na najnižjih ravneh

Tako indeks normalnosti, s katerim spremljajo osebno doživljanje razmer kot indeks optimizma, s katerim spremljajo oceno nadaljnjega razvoja dogodkov v zvezi s širjenjem virusa, ostajata na enakih ravneh kot v pretekli meritvi.

Če je za prvi indeks tak pojav običajen, to ne velja za indeks optimizma, saj se do sedaj še ni zgodilo, da bi ta vztrajal na tako ekstremno nizki ravni več kot eno meritev. Rezultat lahko razumemo v luči ocene (pričakovane) strogosti ukrepov. Če je v preteklih obdobjih, ko je bila javnost večinoma mnenja, da so ukrepi premalo strogi, temu sledila zaostritev ukrepov, posledično pa je temu sledila ocena o izboljšanju razmer, se to tokrat ni zgodilo in indeks optimizma ostaja na nizkih - 70. 

Indeks normalnosti, ki  vztraja na do sedaj najnižji izmerjeni vrednosti - 44, skriva pomembno razliko na ravni posameznih odgovorov. Zopet je namreč narasel delež tistih, ki menijo, da je trenutna situacija povsem brezupna (6 %, predhodna meritev 4 %) in tistih, ki situacijo opisujejo kot kritično, na trenutke kaotično (18 %, predhodna meritev 14 %). Seštevek obeh skrajnih doživljanj situacije, 24 %, je tako statistično značilno slabši (razlika znaša šest odstotnih točk glede na predhodno meritev).

Ta delež zelo negativnega doživljanja razmer se je vrnil na raven iz sredine septembra, ko je po uveljavitvi odloka o pogoju PCT znašal 25 %. Nepresenetljivo so se ob tem na ulice vrnili tudi sredini protesti, kar nazorno prikazuje priloženi grafičnih prikaz – trikrat do sedaj smo izmerili visok delež teh dveh odgovor, vsakič so mu sledili množični protesti. Drugi prikaz pa kaže, kako daleč smo od do sedaj najbolj pozitivnega doživljanja razmer, izmerjenih v začetku junija lani. Prav tako kot oba indeksa pa ostajajo nespremenjeni tudi indikatorji (dosegljive) precepljenosti.