Premier Borut Pahor ter hrvaška premierka Jadranka Kosor in srbski predsednik Boris Tadić so na srečanju v Smederevu največ pozornosti namenili krepitvi gospodarskega sodelovanja in se dogovorili za skupen nastop na tretjih trgih.
Pri gospodarskem sodelovanju Slovenije, Hrvaške in Srbije so v okviru skupnega nastopa na tretjih trgih opredelili konkretne projekte, kjer bodo skupno nastopala podjetja iz teh držav, in sicer na prednostnih področjih: lesno-predelovalne industrije in gradbeništva, prehrambeno-predelovalne industrije, namenske proizvodnje, avtomobilske industrije in turizma. Dogovorili so se tudi o možnosti ustanovitve delovne skupine za koordinacijo in implementacijo izvajanja skupnih nastopov na tretjih trgih.
Gostitelj Tadić je po koncu srečanja dejal, da so danes obnovili mnoge teme, začete že na prvi personalni trilaterali marca lani na Ptuju, in odprli nekaj novih. Poleg dogovora o skupnem nastopu držav na tretjih trgih je posebej omenil še skupen boj proti organiziranemu kriminalu, posebej skupna prizadevanja Srbije in Hrvaške na področju in tudi njuno sodelovanje pri kaznovanju odgovornih za vojne zločine in reševanju vseh odprtih dvostranskih držav.
Pahor je izpostavil pomen zaupanja med državami pri reševanju medsebojnih odprtih vprašanj, ki je lahko velika spodbuda in inspiracija za hitrejše reševanje sporov po mirni poti. Spomnil je na reševanje vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, pri čemer je bilo zaupanje s Kosorjevo bistvenega pomena. Kot je dodal, ima enak občutek, ko se srečajo on, Kosorjeva in Tadić.
Napovedal je tudi srečanje pravosodnih ministrov Slovenije, Hrvaške in Srbije 15. aprila na Brdu pri Kranju, za katerega so se dogovorili danes. Po njegovem mnenju je to zelo spodbudno, še posebej v luči skupnega boja držav proti organiziranemu kriminalu. Zatrdil je, da sta s Kosorjevo razumela odločitev Srbije, da se ni udeležila konference o Zahodnem Balkanu, s katero je bil marca lani zagnan proces Brdo.
Tudi o priključevanju Evropski uniji
Kosorjeva je izpostavila pomen približevanja držav Zahodnega Balkana Evropski uniji. Spomnila je na skorajšnjo sklenitev pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo in ocenila, da je njena država lahko zgled ostalim državam v regiji, ki bodo šle po njeni poti. Kot je zatrdila, se izplačajo reforme, ki spremljajo približevanje držav Uniji.
Pahor je poudaril, da je vključevanje države v Evropsko unijo sicer v prvi vrsti stvar izpolnjevanja zahtevanih pogojev, vendar pa tudi politično vprašanje. ''Pri tem vprašanju se bom, kolikor se bom lahko, kot član ES zavzel, da Hrvaška postane članica junija letos, prav tako pa se bom zavzel, da Srbija dobi status do konca letošnjega leta,'' je dejal.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.