Zastavo EU nadomestili s palestinsko

Na Pedagoškem inštitutu na Gerbičevi ulici v Ljubljani visijo tri zastave – slovenska, zastava inštituta in palestinska zastava, obešena na polovici droga. Slednja se je tam, kot kaže, znašla namesto zastave Evropske unije. In tako je že od konca avgusta. Zakaj so se na inštitutu, ki je nacionalna ustanova in je zaradi poteze deležen kritik, tako odločili? 

V začetku septembra je na Bledu potekal Blejski strateški forum (BSF), na katerega so organizatorji povabili tudi Cipi Livni, nekdanjo izraelsko zunanjo ministrico, večkrat obtoženo sodelovanja in izvajanja genocidne politike do Palestincev, predvsem med operacijo Cast Lead, ki je povzročila več kot 1000 palestinskih smrti in z domov pregnala 100.000 ljudi. Zaradi njenega obiska so se poleg številnih drugih civilnih organizacij odzvali tudi na Pedagoškem institutu. In to tako, da so zastavo Palestine izobesili na polovici droga.

"Pedagoški inštitut lahko izobeša zastave v skladu z Zakonom o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), Zakonom o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter slovenski narodni zastavi (ZGZH) ter Ustavo Republike Slovenije. Odločitev glede izobešanja zastave je samostojna. Zastava Palestine je bila izobešena skladno z navedenimi predpisi ob povabilu slovenske vlade Cipi Livini, eni od podpornic genocidne politike Izraela do Palestincev," so zapisali v odgovoru na naše vprašanje.

Kaj pravi 4. člen ZJRM-1? "Zastave tujih držav se lahko izobesijo tako, da so javno vidne ob uradnih ali delovnih obiskih šefov držav, uradnih delegacij ali uradnih predstavnikov zakonodajnih, sodnih ali izvršilnih organov tujih držav, ob mednarodnih srečanjih in mednarodnih športnih ali drugih javnih prireditvah ali javnih shodih z mednarodno udeležbo ter pred hoteli in drugimi objekti, kjer se z izobešanjem označuje njihova namembnost. Zastave tujih držav se lahko izobesijo samo, če se s tem ne krni ugleda Republike Slovenije ali tuje države, smiselno na krajih in na način, kot ga določa predpis, ki ureja izobešanje zastave Republike Slovenije."

Že konec poletja so na PI pozvali Državno tožilstvo Republike Slovenije in Policijo k uvedbi kazenskega postopka proti nekdanji izraelski zunanji ministrici in gostji na BSF.

Obenem na inštitutu poudarjajo, da je izobešena skladno z določbo 39. člena Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja svobodo izražanja, misli, javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Sklicujejo se tudi na Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in dodajajo, da je namen izobešanja palestinske zastave "izražanje solidarnosti s Palestinci zaradi genocida, ki ga nad Palestino izvaja Izrael, zato zastava ni sneta in bo ostala izobešena na pol droga, dokler se holokavst na zasedenih palestinskih ozemljih na konča". 

S tem na PI pošiljajo tudi sporočilo izraelski akademski skupnosti, za katero menijo, da pri politiki države sodeluje s tihim soglasjem. "Znanost ni neodvisna od politike, saj se genocid v Palestini dogaja s tihim soglasjem izraelske akademske skupnosti. V tem kontekstu čutimo dolžnost izražanja našega nasprotovanja."

Palestinska zastava po priznanju države sicer visi tudi na vladni palači, kjer jo nameravajo imeti izobešeno, vse dokler ne bo dosežen mir.

Pred leti z izraelsko zastavo razburil Janša

Maja 2021 je izbruhnila ena od krvavih epizod palestinsko-izraelskega konflikta, čeprav je bil obseg vojaškega spopada precej manjši od tega, ki ga spremljamo od Hamasovega vdora na izraelsko ozemlje 7. oktobra 2023. Vlada, ki jo je takrat vodil Janez Janša, je na pročelju vladne palače na Gregorčičevi ulici izobesila izraelsko zastavo. Na družbenem omrežju so takrat zapisali, da gre za znak solidarnosti, in dodali, da obsojajo "teroristične napade" ter stojijo ob strani Izraelu.

Tudi takrat je izobešanje zastave sprožilo različna mnenja. Mnogi so to označili za nedržavotvorno ter da se Slovenija po nepotrebnem zapleta v konflikt. Na drugi strani je vlada svojo odločitev branila, da so kritike neutemeljene. Tako je dejal takrat zunanji minister Anže Logar, podporo Izraelu "v boju proti terorizmu" pa sta izrazila tudi ministra Matej Tonin in Zdravko Počivalšek. Janša je dejal, da se Hamas skriva za civilisti ter da kritiki odločitve takratne vlade s podporo terorizmu delajo veliko napako.