FOTO: 'Dialog, dialog in še enkrat dialog!'

Osrednja proslava na predvečer dneva državnosti je potekala na Trgu republike v Ljubljani, na njej govori predsednik države  Danilo Türk. Ob rojstnem dnevu države je dejal, da smo letos še posebej ponosni na nogometno reprezentanco, ki "nas je tako srčno in uspešno zastopala na svetovnem nogometnem prvenstvu," pri tem pa je nogometašem tudi čestital za njihov velik dosežek in za izjemno predstavitev Slovenije vsemu svetu. Türk meni, da je država dragocen in občutljiv instrument, ki zahteva pazljivo ravnanje. Pri zunanjepolitičnih odločitvah moramo biti samostojni in premišljeni, dodaja predsednik, in pojasnjuje, da moramo vedno znova ocenjevati smiselnost udeležbe v mednarodnh mirovnih operacijah.

Sedanja ekonomska kriza je pokazala mnoge slabosti Evropske unije, zato je na preizkušnji zaupanje vanjo. Predsednik meni, da potrebujemo resnične reforme, ki bodo podlaga za graditev resnične skupne volje, za uresničevanje skupnih interesov in za nov razvojni zagon. Strinja se, da je treba zmanjšati javno porabo, a na način, ki bo pomenil resničen in ekonomsko pomemben prihranek. "V naših razmerah je še posebej potrebno razvojno usmerjeno delovanje. Najslabše bi bilo, če bi danes, zaradi prevladujočih tendenc v Evropi, javno porabo zmanjševali na način, ki bi škodoval naši rasti in razvoju," je povedal predsednik. Hkrati je dejal, da je danes še posebno aktualen rek, da je treba hiteti počasi in zlasti misliti na posledice.

V mislih je tako treba imeti predvsem mlade generacije. Ti po mnenju predsednika ne dobijo dovolj pravih priložnosti, na kar že dolgo opozarjajo tudi mednarodne raziskovalne ustanove. "Razmisliti moramo, kako spodbuditi njihovo ustvarjalno vključitev v razvoj naše družbe in vračanje tistih, ki so že v tujini. Predvsem pa je mladim treba odpirati priložnosti," je dodal Türk. Obregnil se je tudi ob nedavne študentske proteste, ki so se sprevrgli v nasilje. Dejal je, da predstavljajo opozorilo, da je treba poskrbeti za reševanje problemov mladih. Ti morajo po besedah predsednika dobiti občutek varnosti in dobre prihodnosti.

Vprašal se je, kako bomo premagali naše značilne slabe lastnosti: vero le v lastni prav, pomanjkanje smisla za kompromis in odgovornosti za skupno dobro? "Obstaja en sam odgovor: Dialog, dialog in še enkrat dialog! ... Dialog je nujno potreben tako za reševanje problemov, ki jih imamo, kot tudi za določanje razvojne strategije, ki je še nimamo," meni Türk, ki je tudi vse vpletene pozval, naj nadaljujejo socialni dialog. Ta mora potekati tudi, ko so ukrepi in vladni predlogi že predloženi parlamentu. "Bodimo odgovorni, ustvarjalni in inovativni prav vsi," poziva predsednik. Izrazil je tudi prepričanje, da nas čaka dobra prihodnost, na koncu pa je državljankam in državljanom čestital ob prazniku.

Pester umetniški program

Malo pred govorom predsednika so pripadniki Slovenske vojske z Ljubljanskega gradu izstrelili častne salve. Umetniški program je vodil znani slovenski komik Jurij Zrnec, nastopili pa so še igralci Bojan Emeršič, Jernej Šugman, Janez Škof, Jurij Zrnec, Sabina Kogovšek Zrnec, Sandi Pavlin, Silva Čušin, Aleš Valič in Barbara Cerar.

Za glasbeni del so poskrbeli Gal Gjurin, orkester Konkordi, Uroš Perić in The Pearlettes, Igor Leonardi, Primož Oberžan, Dejan Lapanja, zmagovalka šova Slovenija ima talent Lina Kuduzović, Ana Klašnja in Združeni pevski zbori pod vodstvom Martine Batič. Nastopili bodo tudi uspešni slovenski športniki Peter Mankoč, Mitja Petkovšek in Dejan Zavec, plesalec in akrobat Brane Potočan in številni drugi.

Cukjati kritičen do oblasti

Govorec na slavnostni seji Državnega zbora je bil njegov podpredsednik France Cukjati, ki je spomnil na številne afere. Po njegovih besedah so te včasih prenapihnjene, včasih lažno skonstruirane, včasih pa nehote razkrijejo žalostno resničnost. Glede spomladanske afere je dejal, da je razkrila "ne ravno spodbudno delovanje pravne države", dejal je, da se vse pogosteje dogaja, da kmetijsko zemljišče postane zazidljivo, ko ga kupi pravi kupec. Omenil je tudi kartelno dogovarjanje in menedžerske odkupe tudi v času recesije.

Glede naštetega se je vprašal, ali je tranzicijska patologija povozila sanje izpred dvajsetih let. Sanje o gospodarsko uspešni, pravični, socialni in pravni državi. Menil je, da država ni zgrajena enkrat za vselej, temveč je treba vedno znova skrbeti za pravičnost, solidarnost in pogoje gospodarjenja, obenem pa preprečevati goljufijo, krajo in zlorabo oblasti. Kar naprej je treba dopolnjevati zakonodajo, določati pravila ravnanja in groziti s kazenskimi sankcijami.

Po mnenju Cukjatija je problem tudi s slovenskimi mediji. Ti so po njegovem mnenju neuravnoteženi, pri tem pa je navedel, da so trije slovenski dnevni časopisi pred referendumom o arbitražnem sporazumu objavili 145 člankov z jasno podporo sporazumu in 34 z odklonilnim mnenjem. "Slabo se piše narodu, če ravnanja, ki so morda v skladu z zakonom, pa so v nasprotju z etičnimi načeli, sprejema za normalna," trdi podpredsednik parlamenta.

Vrnil se je tudi v obdobje med in po drugi svetovni vojni. Pri tem je menil, da bi bilo lepo, če bi pozornost namenili tudi povojnim komunističnim koncentracijskim taboriščem, "pa ne le tistemu na Teharjah pri Celju, ampak tudi tistim v Strnišču pri Ptuju, Hrastovcu v Slovenskih goricah, Brestrnici pri Mariboru, Filovcih v Prekmurju in drugod".

Ob koncu govora je ugotovil, da smo slovenski državljani zadnje čase "močno razdvojeni in da nam tudi sovraštvo ni tuje". Izrazil je upanje, da se mnogi analitiki, ki ugotavljajo, da si nekateri razdvojenosti želijo in jo namerno spodbujajo, motijo. Po njegovih besedah je Evropska unija nastala na podlagi vrednot, kot je "stori drugemu to, kar bi želel, da drugi storijo tebi", oziroma "ne stori drugim tega, kar bi ne želel, da drugi storijo tebi".

19 let od osamosvojitve

Mineva 19 let, odkar je slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki ji je sledila slovesna razglasitev samostojnosti.

Ideja o osamosvojitvi se je sicer rodila že prej. Slovenska skupščina, v kateri je od volitev aprila 1990 naprej imela večino koalicija Demos, se je začela ukvarjati z osamosvojitveno zakonodajo julija 1990. Takrat je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je določala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo več.

Pol leta pozneje, 23. decembra 1990, so Slovenke in Slovenci odšli na volišča, kjer so odločali o usodi republike. 26. decembra je postalo jasno, da je za samostojnost kar 88,2 odstotka vseh volivcev. Plebiscita se je sicer udeležilo 93,2 odstotka upravičencev.

Slovenska skupščina je nato 25. junija 1991 končno lahko razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami. A jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti.

Oboroženi spopadi med jugoslovansko armado ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija.

Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.

Na začetku julija 1991 je po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih prišlo do pogajanj med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t. i. brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina.

Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njeno izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. 15. januarja 1992 je slovensko državo priznala večina članic Evropske skupnosti, 22. maja 1992 pa je postala tudi 176. članica OZN.

Türk polagal vence in nagovoril slovenske vojake v tujini

Türk je ob dnevu državnosti skupaj z ministrico za obrambo Ljubico Jelušič in načelnikom Generalštaba Slovenske vojske generalmajorjem Alojzem Šteinerjem položil venec na Pomnik padlim v vojni za Slovenijo pokopališče Žale, nato pa je preko videokonference nagovoril tudi pripadnice in pripadnike Slovenske vojske v mednarodnih operacijah, na misijah ter na vojaških predstavništvih.

Predsednik je ob dnevu državnosti čestital tudi slovenskim vojakom v tujini, in sicer prek videokonference. Izrazil jim je hvaležnost in jim čestital za njihovo dosedanje delo.

Predsednik je sprejel tudi svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo. Poudaril je, da je dan državnosti najpomembnejši praznik naše države. Türk je dejal, da nas ta dan spominja, da smo pred 19 leti z veliko voljo in odločnostjo dosegli, da je Slovenija dobila suverenost, polno neodvisnost in lastno državo. Svojcem padlih v boju se je zahvalil za njihov velik prispevek, ob tem pa dejal, da je bila naša država priborjena z uspešnim in zmagovitim bojem, ki ni bil brez žrtev. "Vedite, da vam je Slovenija hvaležna za to in da se ta prispevek ne bo pozabil," je še poudaril.

Stres: Država se mora ukvarjati z vrednotami državih skupnosti

Na predvečer dneva državnosti pa je mašo za domovino v Ljubljani daroval tudi nadškof in metropolit Anton Stres. V svojem nagovoru je poudaril, da vrednote niso zgolj vprašanje vsakega posameznika, temveč tudi vrednote državnih skupnosti, s katerimi se država mora ukvarjati. Če se ne, je dejal Stres, pride do razsula vrednot in izgube zavesti, kaj je prav in kaj ni.