Kandidati uspešno prestali prvo preizkušnjo

Franci Križanič je pred finančnim odborom med ukrepi zoper finančno krizo predlagal razvojni preobrat, ki naj bi zagotovil povečanje konkurenčnosti in izvoza, "verjetno pa bo treba spodbuditi tudi nekatere infrastrukturne projekte". Če bo zaradi finančne krize prišlo do velikega padca povpraševanja, potem je Križanič kot glavni ukrep predlagal pospešitev tistih investicijskih projektov, ki jih je pripravila še dosedanja vlada, torej gradnjo dodatnega avtocestnega programa, sanacijo železnic, izvedbo nekaterih energetskih projektov. "Če pa kriza ne bo tako globoka in hitra, potem je glavni ukrep razvojni preobrat s financiranjem razvojnih aktivnosti slovenskega gospodarstva," je dodal.

Ne moremo locirati "nacionalnega šampiona", spodbudili bomo rast inštitutov in razvojnih centrov pri večini pomembnejših slovenskih podjetij, je napovedal. Končni rezultat bo po njegovih besedah povečanje konkurenčnosti in izboljšanje izvoza, da bo imela Slovenija presežek v zunanjetrgovinski menjavi, vnovič postala neto kreditor tujine in imela presežek v javnih financah.

Hitro čez krizo?

Razvojni preobrat bi lahko dosegli s prerazporejanjem sredstev znotraj proračuna, meni. Pojasnil je, da je hitra gospodarska rast v preteklem obdobju ob enakih davčnih stopnjah omogočila krepko povečevanje javnofinančnih prilivov, ki so v povprečju beležili osemodstotne letne stopnje rasti, v zadnjem letu celo 12-odstotne. To daje možnosti za določeno prerazporejanje sredstev znotraj proračuna, ne da bi ogrozili standard na nekaterih področjih, ki morda niso tako pomembna, meni.

Sam je sicer prepričan, da bo krizo mogoče zelo hitro prebroditi. Z izvajanjem novele Zakona o javnih financah, ki ga je državni zbor sprejel prejšnji teden, bo mogoče preprečiti krčenje kreditne aktivnosti bank, z rebalansom državnega proračuna pa kreniti tudi v preprečevanje vpliva tako imenovanega drugega vala finančne krize, torej da bi krčenje naročil povzročilo povečevanje brezposelnosti in padec standarda. To bomo preprečili, je napovedal Križanič.

Med cilji do konca mandata je Križanič napovedal tudi zvišanje minimalne plače na približno 1.000 evrov, spremembe v proračunskem načrtovanju, postopno zvišanje splošne davčne olajšave pri dohodnini, učinkovitejše črpanje evropskih sredstev in uvedbo tedenskih vinjet. Vinjete so ogrozile financiranje gradnje avtocestnega križa in razvojnih osi, treba bo najti dodatna sredstva, je opozoril. Napovedal je tudi posebno olajšavo pri prvem reševanju stanovanjskega problema ter vrsto olajšav za mala in mikro podjetja.

Zamenjava načelnika generalštaba Gutmana?

S konkretnimi vprašanji se je morala soočiti tudi kandidatka za obrambno ministrico Ljubica Jelušič, ki je dejala, da bo, če se bodo dokazala nesprejemljiva ravnanja v postopku nabave oklepnikov 8x8, moralo priti do revizije postopka. Ob tem je poudarila, da so osemkolesniki najbrž tisto, kar bomo prej ali slej "morali dobiti". Kot je dejala, si bo prizadevala, da ne bi prišlo do situacije, ko bi bilo življenje vojakov ogroženo zaradi njihove neustrezne opreme. Jelušičeva je med drugim napovedala tudi "racionalizacijo" upravnega dela na ministrstvu za obrambo. Sredstva v BDP za vojsko bi kandidatka za ministrico zmanjšala na 1,5 odstotka. Na vprašanje, ali bi zamenjala načelnika generalštaba Albina Gutmana, še ni želela odgovoriti, morebitnega vstopa Hrvaške v zvezo Nato pa se veseli.

Lukšič za "vsem dostopno šolstvo"

Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je Igorja Lukšiča po zaslišanju podprl s 14 glasovi za in petimi proti. Kandidat je v svoji predstavitvi poudaril, da verjame v javno šolstvo, "ki je edino lahko pravično v smislu zagotavljanja dostopnosti". "Prepričan pa sem, da je prav, da imamo tudi odprto možnost zasebnih šol," je dodal Lukšič. Obenem je opozoril, da osebno ni nagnjen k temu, da "bi iz javnih sredstev stimulirali dodatno nastajanje novih šol".

V nadaljevanju je pojasnil, da pluralizma ne razume kot obstoj več najrazličnejših šol, pač pa se mora pluralizem "dogajati v vsaki od šol". Vprašanje državnega financiranja javno veljavnih programov zasebnih šol čaka, kot je spomnil Lukšič, na presojo ustavnega sodišča. "Nenazadnje je tudi prejšnja vladna večina, ko je šla spreminjat zakon, pristala na 85 odstotkih, kar kaže, da je na tej točki neko soglasje zadosti močno," je dodal. Kot je znano, so programi zasebnih zavodov, ustanovljenih po letu 1996, financirani v višini 85 odstotkov.

'Kultura ne sme biti strošek'

Podporo odbora DZ za kulturo, šolstvo, šport in mladino pa je po svoji predstavitvi dobila tudi kandidatka za ministrico za kulturo Majda Širca Ravnikar. Dobila je trinajst glasov. "Treba bo uvesti mehanizme, ki bodo omogočali varno ustvarjanje," je poudarila v svoji predstavitvi, pri čemer je tudi opozorila, da je intelektualno delo kulturnih ustvarjalcev v Sloveniji premalo priznano in vse bolj podvrženo trgu. Zato se namerava zavzemati za izboljšanje položaja kulture, sploh v tem času "suhih krav", ko bo potrebno poleg proračunskih sredstev iskati tudi druge vire financiranja. Pri tem cilja predvsem na evropske strukturne sklade, je povedala.

Kot prioriteto je na področju medijev navedla spremembo zakona o medijih, spremembo zakona o RTVS in ureditev statusa STA. Med glavnimi koordinatami vodenja medijske politike vidi zavzemanje za novinarsko avtonomijo in umik politike iz medijev.

Svetlik želi dinamično ravnotežje

Tudi kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je uspešno prestal "zaslišanje" pred pristojnim parlamentarnim delovnim telesom. Večina članov odbora je namreč predstavitev kandidata, ki je sicer napovedal vzdrževanje ravnotežja med socialno in tržno dimenzijo, ocenila kot ustrezno. Svetlikovo predstavitev je tako podprlo devet članov odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, proti pa so glasovali trije.

Kot je ministrski kandidat pojasnil v svoji predstavitvi, je vloga ministrstva za delo, družino in socialne zadeve vzdrževanje dinamičnega ravnotežja med socialno in gospodarsko-tržno dimenzijo ter skrb za socialno reprodukcijo. "Treba je poskrbeti za ravnotežje med proizvodnjo in porabo ter med svobodo in varnostjo oziroma zagotavljati varno prožnost,“ je poudaril Svetlik.

Odbor predstavitev Ploštajnerjeve ocenil kot ustrezno

Odbor DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je z 11 glasovi za in nobenim proti predstavitev Zlate Ploštajner, kandidatke za ministrico brez resorja, odgovorno za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ocenil kot ustrezno.
Ploštajnerjeva je med drugim poudarila, da so pokrajine nujno potrebne, saj bi olajšale decentralizacijo države, ki je pri takšni raznolikosti občin, kot je v Sloveniji, velikokrat otežena. Prepričana je tudi, da bi pokrajine prinesle nove razvojne priložnosti.

Kaj sledi?

Predstavitve kandidatov se bodo nadaljevale še do četrtka.

Po poslovniku DZ predsednik posameznega delovnega telesa takoj po zaslišanju, najkasneje pa po 48 urah, pošlje predsedniku DZ in predsedniku vlade mnenje, ki ga je delovno telo sprejelo o predlaganem kandidatu.

Predsednik vlade lahko nato najkasneje v treh dneh po prejemu mnenja delovnega telesa umakne predlog kandidature za ministra, v takem primeru pa lahko hkrati predloži novo kandidaturo. Če se bo novi premier Borut Pahor za kandidate, ki bodo zaslišani v torek, sredo in četrtek, tej pravici odrekel, bo DZ v petek lahko izvedel izredno sejo, na kateri bo odločal o listi kandidatov kot celoti.