Na zaslišanju se je Antončič predstavil kot prvi predsednik Računskega sodišča v Sloveniji, ki ni samo sodeloval pri vzpostavljanju tega sodišča, temveč tudi ustvaril stroko revizorstva v javnem sektorju v Sloveniji. Dodal je, da so mu izkušnje na področju metodologije družboslovnega raziskovanja služile kot odlična podlaga. V odgovorih na druga vprašanja članov odbora je Antončič podal predvsem strokovna mnenja o različnih vidikih stroke ter kot najbolj zaželeno delovno področje izpostavil metodologijo revizorstva, saj bi najraje želel sodelovati v t.i. horizontalni skupini, ki se z njo ukvarja.
Zaslišanja kandidatov, ki so se pred odborom zvrstili v dveh dneh, so trajala po 40 minut, kot podlaga za "hearinge" pa so služili pisni odgovori kandidatov na vprašalnike, ki jim jih je poslal Evropski parlament. V odgovoru, ki ga je poslancem naslovil Antončič, je med drugim zagotovil, da bo kot evropski računski sodnik neodvisen in bo deloval transparentno. Pri tem je poudaril, da nima poslovnih ali finančnih interesov, ki bi bili nezdružljivi s to funkcijo, ter dodal, da ni član nobene politične stranke, prav tako tudi ni izvoljen na noben politični položaj.
Slovenski kandidat je navedel, da bi v primeru velike nepravilnosti ali korupcije v Sloveniji ravnal natanko tako kot v primeru katerekoli druge države članice, kajti "dolžnost člana računskega sodišča je braniti finančni interes EU in ne nacionalnega interesa". Glede načina odpravljanja pomanjkljivosti pri notranjem nadzoru in reviziji v administraciji novink je Antončič zapisal, da bi se prihodnje članice morale osredotočiti na izboljšanje sistemov notranjega finančnega in upravljavskega nadzora. Zunanja revizija tudi v Sloveniji kaže, da je notranji nadzor na splošno šibek, je zapisal Antončič.
V pisnih odgovorih se je moral opredeliti tudi glede potekajočih sprememb v notranjem nadzoru in računovodstvu v Evropski komisiji, o odnosu med računskim sodiščem in parlamentom, na splošno o finančni kulturi ter do predloga za oblikovanje položaja evropskega javnega tožilca. "Po mojem mnenju bi tožilec moral biti ena od institucij EU," je navedel Antončič, ki je menil, da bi tovrsten pregon zlorabe javnih sredstev na dosleden način po vsej EU bil koristen za zaščito finančnih interesov unije. Evropski tožilec naj bi sicer deloval ločeno od že obstoječega urada za pregon korupcije OLAF in se z njim tudi ne bi smel podvajati.
Kandidati za člane Računskega sodišča so poleg kandidatov za evropske komisarje edini, ki jih po proceduri zasliši tudi Evropski parlament.
Odločitve o kandidatih maja
S 1. majem se bo število evropskih računskih sodnikov povečalo s 15 na 25, njihov mandat pa traja šest let. Osnovna bruto plača članov te institucije je 17.300 evrov, kar je le 700 evrov manj od evropskih komisarjev, pripadajo pa jim še številni dodatki: za bivališče, družinski in otroški dodatek in prispevek za izobraževanje, kar skupaj nanese še dodatnih 3000 evrov. Neomejeno lahko uporabljajo službeno vozilo najvišjega razreda, v Luksemburgu, kjer se Evropsko računsko sodišče nahaja, pa dobijo povrnjen DDV.
Mnenje o kandidatih bo parlamentarni odbor po načrtih podal na zasedanju 3. maja letos, predvidoma dva dni kasneje pa se bo o mnenju odbora izrekel še celotni Evropski parlament.
