V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) knjige, ki so bile v zadnjih 150 letih natisnjene na papirju, izdelanem po kisli tehnologiji, propadajo tako hitro, da je po veljavnih kriterijih danes za uporabnike nedostopna že vsaka tretja in da bo vsako leto iz zbirke Slovenike nedostopnih še dodatnih 400 do 500 naslovov, je na današnji novinarski konferenci pojasnila Jana Kolar, koordinatorka evropskega projekta PaperTreat, ki je posvečen ohranjanju ogrožene knjižne dediščine.
Ravnatelj NUK Lenart Šetinc je pojasnil, da papir, ki je bil med letoma 1850 in 1990 izdelan po kisli tehnologiji, z leti postane zelo krhek. Po oceni, do katere so prišli v okviru evropskih projektov PaperTreat in SurveNIR, slednjega koordinira Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, je torej v NUK že 36 odstotkov Slovenike, oziroma okrog 40.000 naslovov takšnih, da jih ni več mogoče dati v uporabo.
Kot je še poudaril Šetinc, so ugotovitve, do katerih so prišli v okviru omenjenih projektov, dragocene tudi za druge nacionalne knjižnice, ki se ukvarjajo z enakimi težavami pri ohranjanju pisne dediščine.
Kolarjeva je pojasnila, da je krhkost ogroženega gradiva mogoče oceniti na več načinov. Drugod po svetu se ta običajno ocenjuje s prepogibanjem vogalov listov, na podlagi števila prepogibov, ki jih list zdrži, pa se nato odločijo, ali gradivo še sme v uporabo. V NUK pa so v sodelovanju s kemijsko fakulteto v nasprotju s tem razvili nedestruktivno metodo, pri kateri za ugotavljanje kislosti gradiva potrebujejo le nekaj vlaken.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.