Evropska komisija je v evropskem uradnem listu objavila uredbo o registraciji nanoškega sira kot zaščiteno označbo porekla, kar pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določenem geografskem območju, saj sta kakovost in značilnost proizvoda posledici vpliva določenega geografskega okolja.
Sir so na mogočni planoti Nanos, po kateri je dobil tudi ime, pridelovali že v 16. stoletju. V preteklosti so na Nanosu izdelovali sir izključno iz ovčjega mleka. Ker se je po drugi svetovni vojni delež ovc zelo zmanjšal, so izdelali tudi manj sira. Ustni viri navajajo, da je bilo mogoče nazadnje dobiti nanoški sir v Trstu leta 1954. Leta 1986 so ga spet začeli izdelovati v Mlekarni Vipava.
Zaradi pomanjkanja ovčjega mleka sir zdaj izdelujejo iz kravjega mleka. Za območje njegovega izdelovanja je značilno prepletanje sredozemskega in celinskega podnebja. Podnebje in prevladujoča kraška tla se kažeta tudi v kakovosti paše in pridelavi krme. Mleko za proizvodnjo tega sira se odlikuje po visoki vsebnosti beta karotena, zato je intenzivno rumene barve. Zaradi specifične mikroflore vinorodnega območja, kjer so zorilnice sira, se po dvomesečnem zorenju izoblikuje poseben, pikanten okus, ki je značilen za nanoški sir.
Gre že za šesti registriran slovenski proizvod pri komisiji. Do sedaj so registrirani ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, prleška tünka, belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.