Zaščiten je tudi slovenski med

V Uradnem listu Evropske unije je objavljena registracija slovenskega medu, ki je že 19. slovenski proizvod, registriran pri Evropski komisiji.

Slovenski med se pridobiva na območju Slovenije. Pod njegovim imenom se lahko prodaja akacijev, lipov, kostanjev, hojev, smrekov, cvetlični ali nektarni in gozdni ali manin med. Zanj so značilne visoke kakovostne zahteve, saj vsebuje manj kot 18,6 odstotka vode in vsebnost HMF manjšo kot 15 mg/kg.

Zgodovinski dan

Pri Čebelarski zvezi Slovenije so odločitev označili za zgodovinsko. To je "edini zaščiten slovenski proizvod, ki v svojem imenu nosi ime slovenski, in kot tak ima pomemben doprinos k ohranitvi slovenske identitete," so poudarili.

Visoko cenjen med potrošniki

Uspešno čebelarjenje v Sloveniji je že od nekdaj temeljilo na dobrem poznavanju čebel in domiselni tehniki čebelarjenja. Dolgoletne izkušnje pri gojenju čebel in pridobivanju medu so znanja, ki se prenašajo iz roda v rod.

Podnebnim in pašnim razmeram, značilnim za Slovenijo, se je skozi tisočletja še posebej prilagodila kranjska čebela, kot jo je leta 1879 poimenoval August Pollmann. Slovenija je njeno izvorno območje, zato je ena izmed posebnosti slovenskega medu tudi ta, da je pridelan na območju, kjer se čebelari izključno s kranjsko čebelo.

Med, pridelan v Sloveniji, je že od nekdaj visoko cenjen med potrošniki, saj jim zagotavlja visoko kakovostno živilo znanega porekla. Prav zaradi želje ponuditi potrošniku visoko kakovostni med so slovenski čebelarji že leta 1999 uvedli kontrolirano pridelavo, ki zahteva veliko znanja. Čebelar je pri zagotavljanju visoko kakovostnega medu zelo pomemben člen v postopku pridelave. Z neustreznim delom lahko namreč poslabša kakovost medu.

Registriranih je še 18 slovenskih proizvodov

Pri komisiji je registriranih še 18 slovenskih proizvodov: ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, tolminc, bovški sir, kraški med, mohand, prleška tünka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, kraški pršut, kraški zašink, štajersko-prekmursko bučno olje, kraška panceta, belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica.