Zaščita otrok pred nasiljem

Pojav nasilja nad otroki in med otroki, pa tudi širše v družbi, je bilo izhodišče današnjega posveta, ki ga je pod naslovom Kako narediti to državo varno za otroke? pripravil državni svet. Svoj pogled na problematiko in tudi možnosti njenega reševanja so na njem predstavili strokovnjaki z različnih področij: šolstva, socialnega varstva, nevladnih organizacij in tudi policije.

Ko govorimo o nasilju, pojav običajno povežemo s posamezno skupino, vendar gre za vsesplošen pojav v družbi, je uvodoma opozorila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Kot eno glavnih pomanjkljivosti je omenila odsotnost podatkov ter se pri tem vprašala, kako pripraviti zakonodajo, če ne poznamo razsežnosti problema in če ne priznamo, da je veliko nasilja tudi v Sloveniji. Problem pa je po njenih besedah tudi, da se vse bolj utrjuje prepričanje o nevmešavanju v tuje probleme.

Da podatki so, je poudaril Bojan Regvar s Socialne zbornice Slovenije, res pa je, da se spremljajo v okviru vsake institucije posebej, poleg tega je po večini ocen velik del tega pojava skrit. Direktorica direktorata za družino na pristojnem ministrstvu Majda Erzar pa je povedala, da si prizadevajo zagotoviti ustrezne zakonodajne rešitve - v pripravi sta tako družinski zakonik kot zakon o preprečevanju nasilja -, v ta namen so lani financirali dve raziskavi.

Vendar pa otroci in mladostniki niso le žrtve nasilja, ampak se nasilje pojavlja tudi med vrstniki, a velikokrat sta pojava povezana. "Nasilje mladih je običajno odraz težav, ki jih otrok nosi sam s seboj in prinaša od doma," denimo opozarja generalna sekretarka Društva Beli obroč Slovenije Vlasta Nussdorfer. Pomembno vlogo imajo lahko družinski terapevti, so prepričani v Frančiškanskem družinskem inštitutu. Kot so poudarili predstavniki inštituta, je odgovornost za otroke najprej odgovornost staršev in če se želi pomagati otroku, je treba najprej okrepiti vlogo staršev.

Predvsem pa je potreben takojšen odziv. Kot je poudarila Nussdorferjeva, je potreben takojšen pogovor z otrokom, da se mu da vedeti, da mu šola želi pomagati. Vendar pa se tudi učitelji večkrat počutijo nemočne, je bilo slišati v razpravi. Kot je opozorila direktorica urada za razvoj šolstva na ministrstvu za šolstvo in šport Andreja Barle Lakota, šola na tem področju nima zanemarljive vloge, ni pa ji mogoče nalagati vsega.

Po njenih besedah potekajo po šolah različni projekti, iz sredstev ESS jim je uspelo del projektov nameniti za tovrstne dejavnosti. Razpisi zanje pa bodo objavljeni junija. Ob tem so po besedah državne sekretarke na šolskem ministrstvu Magdalene Šverc pomembni tudi vzgojni načrti šol, prek katerih te v svoje delo sistematično vključujejo različne aktivnosti, projekte in dejavnosti na tem področju.