'Predlog Zares nerealen'

Slovenija ima opravka s stanjem, ki mu lahko rečemo blokiranost, je dejal prvak stranke Zares Gregor Golobič. Gre za opravilno nezmožnost politike, da bi se osredotočila na odgovorna vprašanja, za sistemske in razvojne blokade.

Zato je stranka Zares oblikovala dokument "Za odpravo blokad", v katerem je opisala blokade, ki pestijo našo državo, in podala predloge za njihovo odpravo.

Prva blokada: Opravilna nezmožnost političnega razreda

V Zares so prepričani, da pretežni del političnega razreda ni pripravljen, da se posveti oblikovanju in sprejemanju dolgoročnih razvojnih odločitev. Hkrati noče "prenehati s permanentno volilno kampanjo in licitacijo strankarskih interesov ter opustiti logiko izključevanja, izsiljevanja in demontiranja vseh institucij države“. To je po mnenju Zaresa poglavitni razlog za neučinkovitost in vse večje nezaupanje v demokracijo.

Druga blokada: Sistemska brezpotja političnega sistema

V Zares pomembno blokado predstavljajo tudi nedoslednosti slovenske ustavne in zakonodajne ureditve parlamentarnega političnega sistema. Pravijo, da gre za vrsto pomanjkljivosti in protislovnosti. Te onemogočajo ali vsaj zelo zmanjšujejo možnost učinkovitega in transparentnega izvajanja nalog in pooblastil posameznih vej oblasti. V Zares pravijo, da takšno stanje pretežnemu delu političnega razreda ustreza, zato doslej te ovire ni bilo možno odpraviti.

Dodajajo, da politični sistem ne omogoča razpustitev parlamenta in predčasne volitve, tudi če je očitno, da je to edini učinkoviti izhod.

Referendum je po njihovo postal orodje za politična preigravanja v primerih, ko se politična manjšina ne more sprijazniti z legitimno odločitvijo državnega zbora. Dodajajo, da se državni svet krči v organ blokade, da volilni sistem daje več možnosti političnim elitam, ki z izbiro okrajev za posamezne kandidate vplivajo na sestavo parlamenta, kot ga daje volivcem ter da omogoča nesorazmerno prevlado lokalnega interesa nad splošnim. "Netransparentno financiranje volilnih kampanj obremenjuje racionalno porabo javnih sredstev v postopkih javnega naročanja in krepi vezi med političnimi strankami in kapitalskim zaledjem,“ dodajajo v Zares.

Tretja blokada: Diktat hitrega zmanjševanja proračunskega primanjkljaja vodi v odpoved razvoju

V Zares razlagajo, da je Evropa na krizo odgovorila z ukrepi, ki jih je financirala z izrazito povečanim primanjkljajem. Evropa je še pred zanesljivimi znaki trajnejšega okrevanja izoblikovala nasprotno politiko – politiko pospešene fiskalne konsolidacije in zmanjševanja dolgov z ostrimi varčevalnimi ukrepi. Tempo predvidenega zmanjševanja primanjkljaja predpostavlja brezkompromisno uveljavljanje različnih politik zategovanja pasu.

Iz tega je po mnenju Zares očitno, da obstaja velika in resna možnost, da tovrstni ukrepi ne bodo uveljavljeni, kar bo ob sprejetih notranjih in zunanjih zavez države nujno pripeljalo do dodatnega zadolževanja, predvsem pa do dramatičnega krčenja razvojnih delov proračuna: investicij in vseh drugih oblik vlaganj v razvoj.

In kaj predlaga Zares?

Koalicija bi po predlogu Zares morala sprejeti skupno oceno ravnanja DeSUS pri glasovanju o interventnem zakonu, proračunu in pokojninski reformi in na tej osnovi opredeliti svoj odnos do sprejemljivosti takšnih ravnanj v prihodnje.

V koalicijo bi morali povabiti poslansko skupino nepovezanih poslancev in v primeru pozitivnega odziva z njo formalizirati koalicijsko sodelovanje.

Vlada bi morala sprejeti nekatere nujne politične odločitve, in sicer: prekinitev pogodbe s Patrio, določitev datuma umika slovenske vojske iz Afganistana, zamrzniti nadaljevanje projekta TEŠ 6, dokler ne pripravijo možne variante za energetsko izrabo premoga v Šoštanjskem bazenu ali dokler ne sprejmejo nacionalni energetski program, ureditev zakonodaje, s katero bi omogočili učinkovito pravno možnost zaplembe nezakonito pridobljenega premoženja.

Kabinet predsednika vlade bi moral takoj začeti dosledno izvrševati funkcijo nadzora nad izvrševanjem sprejetih vladnih sklepov in politik ter ukrepati v primeru zamud.

Vlada bi morala takoj začeti s pripravo ustreznih ustavnih in zakonskih sprememb za odpravo nedoslednosti slovenske ustavne in zakonodajne ureditve parlamentarnega političnega sistema.

Vlada bi morala znotraj EU Sloveniji zagotoviti možnost zniževanja javnega dolga v daljšem časovnem obdobju, kot ga sedaj diktira EU, če se javna sredstva iz tega naslova namenijo za spodbujanje gospodarskega razvoja.

Vlada bi morala zagotoviti, da bodo državne banke znotraj svojih kreditnih portfeljev izločile vse slabe naložbe in jih podvrgle posebni obravnavi. "Ustanovitev takšne t. i. interne slabe banke bo povečala transparentnost preteklih odločitev in odgovornosti zanje, predvsem bo sproščeno normalno tekoče poslovanje in kreditna aktivnost bank,“ pravijo v Zares.

Sprejeti bi morali zakon o socialnem podjetništvu in ukrepe (vključno z angažiranjem razpoložljivih evropskih sredstev) za bistveno povečanje delovnih mest na področju socialne ekonomije.

Kumer: Imajo inštitut konstruktivne zaupnice

Koalicijski partnerici SD in DeSUS sta poziv Zares k spremembam ustave, tudi za možnost predčasnih volitev, označili kot nerealen in piarovski. Predlog trenutno ni na mestu, je dejal vodja poslancev SD Dušan Kumer. "Gre za isto sugestijo, kot jo je napovedal prvak SDS Janez Janša. Če bi bila rešitev v spremembi ustave, potem nobeden ne bi bil proti, da iz krize pridemo na tak način," je dejal Kumer.

Tisti, ki mislijo, da ta vladna ekipa slabo dela, in v kateri je tudi prvak Zares Gregor Golobič, pa imajo po besedah Kumra še inštitut konstruktivne zaupnice. "Če imajo večino v parlamentu in če imajo ekipo, ki je boljša od te, naj ta inštitut izkoristijo in s konstruktivno zaupnico pridejo v parlament. Potem bomo videli, koliko je ura," je pozval predlagatelje sprememb.

"Če bi imeli predčasne volitve, Zares ne bi bilo več v DZ"

Tudi prvak DeSUS Karl Erjavec ocenjuje, da je predlog Zares za spremembo ustave povsem nerealen. Za ustavne spremembe je potrebna dvotretjinska večina v DZ, kar pa glede na "konstalacijo političnih sil ni mogoče doseči". Prav tako poslanci ne bi glasovali za to, da se razpustijo.

Pozivi Zares za odpravo "blokad" so po Erjavčevih besedah pač le pogledi predsednika Zares. "Vlada bi se sedaj morala ukvarjati z gospodarskimi vprašanji, ne pa, da se ukvarja z neko visoko politično meglo," pravi Erjavec. Pri tem se mu zdi nenavadno, da ravno Zares poziva k spremembam, da bi bile možne predčasne volitve: "Če bi dejansko prišlo do predčasnih volitev, te stranke ne bi bilo več v parlamentu in v političnem prostoru".

Černača veseli, da tudi Zares spoznava potrebno po ustavnih spremembah

Podpredsednika SDS Zvoneta Černača veseli, da Zares, potem ko je SDS že leta 2009 predstavil predlog za obširne spremembe ustave, spoznava nujnost takih sprememb. Prepričan je tudi, da je do predčasnih volitev mogoče priti tudi brez sprememb ustave in to dokaj na hitro, le če je za to volja v koaliciji.

"Če bi želela ta oblast Sloveniji dobro, bi to čim prej spoznala, sprostila politični prostor, omogočila ljudem povedati, kaj si mislijo o prihodnosti, in vsi ti problemi bi bili odpravljeni," je še dejal Černač.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič pravi, da predlogov Zares še ni preučil in jih težko končno ocenjuje. Nekateri predlogi za spremembo volilne zakonodaje pa so po njegovih besedah smiselni in bi se zanje zavzel. Pri tem navaja odpravo volilnih okrajev.

Ob ustavnih spremembah za lažjo možnost predčasnih volitev pa so potrebne številne spremembe, zlasti se je treba dogovoriti, kako bodo tisti, ki prevzamejo mandat, delali naprej, je opozoril Jelinčič.

SLS je pri predlogih za spremembo ustave zelo zadržana. Ustava ni dokument, ki bi ga spreminjali, kakor hitro bi se kdo spomnil, sploh pa ne, da bi tekmovali, kdo bo bolj izviren pri tem, je opozoril Radovan Žerjav. Take spremembe se namreč "delajo počasi, brez panike, premišljeno, analitično, preudarno, odgovorno, predvsem pa s širokim soglasjem stroke, politike in javnosti".