Po raziskavi Centra za raziskovanje javnega mnenja bi parlamentarni prag poleg SDS in SD prestopili le še DeSUS (devet odstotkov) in SNS (pet odstotkov). Brez sedežev v DZ bi tako ostale Zares (dva odstotka podpore), LDS (tri odstotke podpore), SLS (tri odstotke) in zunajparlamentarna NSi (dva odstotka).
V obdobju zadnjih dveh let je nastal velik premik. Leva skupina strank oziroma koalicijske stranke so izgubile znaten delež, je na današnji novinarski konferenci dejal predstojnik centra Niko Toš. Gre za "kaskadno" premikanje navzdol, je dejal glede padanja podpore SD.
Podpora je sicer za tri odstotne točke padla tudi največji opozicijski stranki SDS. V primerjavi z oktobrskim merjenjem Politbarometra je podpora narasla le SNS in NSi. DeSUS podpira približno enak delež vprašanih kot pri minulem merjenju, vendar mu je od maja podpora precej narasla.
V primerjavi z oktobrom je število vprašanih, ki vlade Boruta Pahorja ne podpirajo, s 57 odstotkov naraslo na 66 odstotkov.
56 odstotkov vprašanih v anketi ocenjuje, da bi morala vlada bolj odgovorno opravljati svoje delo do konca svojega mandata, 23 odstotkov jih meni, da bi se vlada morala razpustiti in naj se razpišejo nove volitve. Kar 17 odstotkov vprašanih se zavzema, da predsednik vlade odstopi in da se oblikuje nova vlada.
Da bi politiki, ki obvladujejo strankarsko delovanje zadnjih 20 let, morali prepustiti mesto novim politikom, meni kar 83 odstotkov vprašanih v anketi. Napoved Lojzeta Peterleta za ustanovitev nove stranke podpira le 24 odstotkov anketiranih, ne podpira pa 65 odstotkov. Še več vprašanih, kar 67 odstotkov, pa jih ne podpira morebitne ideje, da bi stranko ustanovil ljubljanski župan Zoran Janković. Podporo temu jih izraža 23 odstotkov.
Pokojninsko reformo po merjenju Politbarometra podpira le 28 odstotkov anketirancev, nasprotuje pa ji 62 odstotkov. Več podpore, 43-odstotno, ima zakon o malem delu, vendar je nasprotnikov zakona le za odstotno točko manj.
Anketa Politbarometer je pokazala, da upada zaupanje v institucije, ki je po mnenju Toša padlo na skrajno spodnjo raven. Vprašani so v največji meri izkazali zaupanje slovenskim gasilcem, medtem ko je zaupanje vladi, premierju, političnim strankam in DZ v primerjavi z letom 2008 strmo padlo in je na dnu lestvice, tudi za zaupanjem Cerkvi. Na vrhu lestvice zaupanja je tudi zaupanje vojski, šolstvu in zdravstvu.
Kar 86 odstotkov anketiranih pa ni zadovoljnih z demokracijo v Sloveniji, v primerjavi z oktobrom je ta delež narasel za 17 odstotnih točk. Zadovoljnih z demokracijo jih je le 11 odstotkov. Višji, kar 63-odstoten, pa je tudi delež vprašanih, ki so zadovoljni z materialnimi razmerami. Nezadovoljnih je 35 odstotkov.
Ob prihajajočem novem letu 46 odstotkov anketiranih v Politbarometru pričakuje, da bodo živeli v enakih razmerah kot letos. Da bodo razmere slabše, jih pričakuje 36 odstotkov, da bodo boljše, pa le 14 odstotkov anketiranih.
KOMENTARJI (191)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.