"Zelo verjetno bomo naslednji zahtevek podali nekje pred poletjem ali pa celo po poletju leta 2025," je glede četrtega slovenskega zahtevka za izplačilo iz evropskega mehanizma za okrevanje po pandemiji covida-19 (RRF) pred današnjim zasedanjem finančnih ministrov članic EU v Bruslju povedal Boštjančič.
Določene naložbe in reforme iz načrta so namreč tako obsežne, da se jih ne da sprejeti "čez noč", je pojasnil. Pri tem je izpostavil pokojninsko reformo, ki bi jo morala Slovenija glede na načrt za okrevanje sprejeti do konca letošnjega leta.
Boštjančič je spomnil, da se o pokojninski reformi trenutno razpravlja v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Vlada načrtuje, da bodo v začetku prihodnjega leta prišli do okvirnih končnih rešitev in jih potem spomladi dokončno uskladili s socialnimi partnerji.
"Ta zamuda glede na v načrtu zastavljeno časovnico je bila na nek način načrtovana in konec koncev tudi ne bo igrala pomembne vloge, če bomo (reformo) tudi dejansko izpeljali," je poudaril minister. Dodal je, da bo zamuda pri sprejemanju pokojninske reforme vplivala zgolj na zamik pri oddaji zahtevka, ne pa tudi na višino izplačil.
Počasneje gre tudi pri pri naložbah v zdravstvene projekte
Poleg pri pokojninski reformi se pri izpolnjevanju načrta za okrevanje prav tako nekoliko zatika na področju naložb, je še povedal. Med drugim gre za naložbe v zdravstvene projekte ter projekte, vezane na zeleni prehod, energetsko učinkovitost in prenovo stavb.
S slednjim so povezane tudi tehnične spremembe slovenskega nacionalnega načrta za okrevanje, ki je podlaga izplačila iz RRF. Med drugim bodo spremembe omogočile, da se bodo lahko na razpise za prestrukturiranje obstoječih sistemov daljinskega ogrevanja prijavili tudi večji projekti.
Zadnje izplačilo je Slovenija prejela konec oktobra
Spremembe, ki po Boštjančičevih zagotovilih ne bodo vplivale na finančni del, naj bi na današnjem zasedanju v Bruslju potrdili finančni ministri članic EU. Minister je dodal, da to verjetno ni zadnja sprememba slovenskega načrta, vendar pa Slovenija ni edina, ki spreminja načrt.
Slovenija je sicer zadnje izplačilo iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost v višini 257,7 milijona evrov prejela konec oktobra letos. Skupaj ji je Evropska komisija izplačala 1,1 milijarde evrov, od tega 673 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 426 milijonov evrov posojil. To je 41 odstotkov vseh sredstev za okrevanje in odpornost, ki so državi na voljo do konca leta 2026.
V odzivu na kritike generalne sekretarke državnega sveta Monike Kirbiš Rojs na nedavni seji komisije DZ za nadzor javnih financ, da je Slovenija počrpala šele tretjino sredstev iz RRF, je Boštjančič danes poudaril, da je Kirbiš Rojs kot državna sekretarka vladne službe za kohezijsko politiko leta 2021 sodelovala pri pripravi nacionalnega načrta.
"Zelo lahko je pametovati, ko si ti to vključil, potem pa kažeš s prstom na nekoga, ki mora to izvesti. Na drugi strani pa sedanja opozicija, ki je bila takrat v poziciji, izkoristi vsako možno priložnost, da se kakšna reforma ne zgodi," je povedal.
KOMENTARJI (125)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.