Zaščitne maske lekarnam in bolnišnicam večinoma dobavlja podjetje Kemofarmacija, zato smo jih vprašali, kako to, da jih je zmanjkalo v lekarnah? Sporočili so nam, da so jim zaradi povečanega povpraševanja v preteklih dneh pošle zaloge. "Napovedane imamo dnevne prihode različnih dobaviteljev, zaenkrat v manjših količinah. Prihajajo že danes popoldne. Povpraševanje po njih je od lekarn, bolnišnic in ostalih naših kupcev veliko. V sodelovanju z našimi obstoječimi in novimi dobavitelji iščemo načine, da slovenski trg oskrbimo z dodatnimi količinami zaščitnih mask," so pojasnili in dodali, da sicer ves čas spremljajo, kaj se dogaja s širjenjem okužbe s koronavirusom.
Vendar na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) mask v našem okolju in razmerah ne svetujejo. Po določenem relativno kratkem času se namreč premočijo, zato bi jih bilo treba nenehno menjati. Z menjavo onesnažimo roke in viruse, če smo prehlajeni ali imamo gripo, prenesemo v okolico. Poleg tega maske ovirajo dihanje. "Smiselne so znotraj zdravstvenih ustanov, kjer so zaposleni poučeni o pravilni namestitvi, nošenju, snemanju, odstranjevanju mask in seveda okoliščinah, kdaj sploh uporabiti maske. Tudi v zdravstvu se ne nosijo maske celoten delovni čas, pač pa v smiselnih okvirih. V bolnišnicah zdravstveno osebje za obisk določenih bolnikov svojce poprosi, da si nadenejo maske, in jim pri tem nudi pomoč oziroma jih o tem pouči," so razložili na NIJZ.
Za naše okolje oziroma za običajno sezono gripe zadostuje kašljanje v robec ali rokav, pogosto umivanje rok z vodo in milom, zdrav način življenja, ki vključuje uravnoteženo prehrano, vsakodnevno gibanje, če je le mogoče na svežem zraku, svetujejo na NIJZ.
Virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, se prenašajo ob kihanju, kašljanju, glasnemu govorjenju na razdalji do enega metra. To pomeni, da moramo biti za prenos respiratornih virusov blizu okuženega, da se nalezemo. "Še bolj pogost prenos pa je posreden, preko onesnaženih površin. Bolnik kašlja, smrka in si ob tem pokrije usta ali nos z dlanjo, nato se dotakne bližnjih površin (kljuk, držal) in jih onesnaži s svojimi kužnimi izločki. Oseba, ki se bo onesnaženih površin dotaknila, si bo prenesla virus na svoje roke in z rok na obraz (ustnice, nosno sluznico, očesno veznico), tako bo prejela virus in lahko tudi zbolela. Zato je izjemno pomembno, da si roke umivamo pogosto," so poudarili na NIJZ.
Zaradi gripe in viroz pri pouku 40 odstotkov manj učencev
"Danes pri pouku manjka 159 učencev od 435, to je približno 36 odstotkov," nam je trenutno stanje opisala ravnateljica Osnovne šole Jožeta Moškriča v Ljubljani Simona Kralj. Otroci so odsotni predvsem zaradi viroze, za gripo jih je zbolelo manj. Kljub visoki številki pa se je stanje izboljšalo, saj je prejšnji teden manjkalo kar 172 otrok, kar je okrog 40 odstotkov. "Prejšnji teden smo imeli v šoli v naravi tudi primer gripe. Otrok se je sicer nalezel doma, vendar je potem osem otrok v ponedeljek ostalo doma. Sicer je bila to šola v naravi, ni nujno, da so se otroci nalezli," meni ravnateljica. V večini razredov manjka tretjina otrok, nekje celo polovica. "Najbolj kritičen je 3.a razred, kjer je v šoli osem otrok, manjka jih 10. Prejšnji teden je bilo najhuje v enem od četrtih razredov, kjer so bili pri pouku samo trije učenci od 22. Edino prvošolčki v enem razredu so zdravi, bolni so samo trije," je izpostavila ravnateljica in dodala, da so morali precej otrok v teh dneh poslati domov oziroma so poklicali starše, da so jih prišli iskat – samo danes tri.
Podobno stanje imajo tudi v osnovni šoli Vojnik, kjer zaradi viroze v šolo ni prišlo 100 otrok, kar je 16 odstotkov. Stanje se jim je glede na prejšnji teden občutno izboljšalo, saj je takrat manjkalo še enkrat več otrok, torej okrog 30 odstotkov. "Največ jih je manjkalo na razredni stopnji. V treh razredih so bili v vsakem prisotni samo štirje učenci," je pojasnila ravnateljica Osnovne šole Vojnik Olga Kovač in dodala, da otrok ni bilo tako zaradi viroz in gripe in kakor tudi drugih okužb dihal.
Zdravstveni dom Grosuplje poslal navodila šolam in staršem
Direktorica Zdravstvenega doma Grosuplje Štefka Zaviršek je v grosupeljske osnovne šole, kjer je prejšnji teden zaradi gripe in GPB manjkalo 40 odstotkov otrok, zaradi zaskrbljenosti staršev poslala preventivna pojasnila in priporočila. "Napisala sem, naj v šolah poostrijo higienske ukrepe – brišejo površine, kljuke, pipe – odpirajo okna in zračijo prostore ter otroke pošiljajo domov, če opazijo, da so med poukom zboleli, oziroma naj pokličejo starše, da jih pridejo iskat. Staršem pa, naj ne pošiljajo otrok v šolo, tudi če so malo bolni – če jim teče iz nosa, če kašljajo, ne glede na to, ali imajo vročino ali ne. Kajti virusne okužbe so zelo nalezljive," je poudarila.
Zavirškova je potrdila, da se zagotovo pojavlja gripa, čeprav je v njihovem zdravstvenem domu ne potrjujejo z odvzemi brisov. To pomeni, da ne morejo z gotovostjo trditi, ali bolezen povzroča virus gripe ali kakšen drugi virus. "Da gre za gripo, sklepamo po kliničnih znakih: visoka vročina, glavobol, bolečine v mišicah, suh kašelj. In takih tipičnih primerov gripe pri šolarjih je ena tretjina, ostali so drugi virusi. Poleg tega opažamo tudi črevesne okužbe oziroma kot jim pogosto rečejo trebušno gripo. Dejansko je to enterovirus, ki hkrati povzroča okužbo prebavil in dihal – večina okuženih ima nahod in bolečine v trebuhu," je razložila Zvirškova.
Sezona gripe in viroz v polnem razmahu, na udaru predvsem otroci do 14 let
Na NIJZ so potrdili, da je število obiskov bolnikov z gripi podobno boleznijo (GPB) v ambulantah primarnega zdravstva naraslo, predvsem v starostnih skupinah do 14 let. "Zaznali smo izbruhe v številnih šolah, kjer smo dokazali tako influenco A kot B. Pri šolarjih influenca poteka blago in otroci se že kmalu vračajo k pouku," so pojasnili z NIJZ in dodali, da na severni polobli pojavljanje bolnikov z gripo sicer narašča sezoni primerno.
Epidemiologinja z NIJZ Eva Grilc je pojasnila, da poleg gripe krožijo tudi drugi virusi: virusi, ki povzročajo navadni prehlad, rinavirusi, adenovirusi in anterovirusi, respiratorni sincicijski virusi: "Vsi ti virusi so značilni za to obdobje. Poleg tega so tu tudi virusi, ki povzročajo črevesna obolenja: noro in rota virusi."
Ali kroži tip gripe, proti kateri so se Slovenci lahko cepili?
Grilčeva je zagotovila, da je v obtoku gripa tipa A, ki je tudi v cepivu. To pomeni, da so tisti, ki so se cepili, v veliki meri zaščiteni pred to obliko gripe. "Cepivo je skladno z virusi, ki trenutno krožijo," je dejala in dodala, da dvomi, da bi Slovenijo pretresla še kakšna druga oblika gripe. Po njenih besedah je namreč tako, da ko je sezona gripe določenega tipa v polnem zagonu in so virusi skladni s tistimi v cepivu, se do konca sezone stanje po navadi ne spreminja.
Cepljenje proti gripi je še smiselno in priporočljivo, čeprav gripa že razsaja. Zaščita po cepljenju se pri mlajših razvije v enem tednu do 10 dni, pri starejših pa traja dlje: od 2 do 3 tedne, so razložili na NIJZ.
Če zbolimo, pa je najbolj pomembno, da si olajšamo težave in počakamo, da gripa izzveni, svetujejo na NIJZ: "Če imamo telesno temperaturo nad 38 stopinj Celzija, jemljemo antipiretike – zdravila, ki znižajo telesno temperaturo. Za otroke je primeren paracetamol, odrasli pa lahko vzamejo paracetamol ali aspirin. Posebno ponoči je zamašen nos zelo moteč in povzroči, da dihamo čez usta, kar dodatno izsuši sluznico zgornjih dihal in poslabša počutje. Svetujemo uporabo kapljic za nos, da se prehodnost nosu poveča in olajša dihanje. Zaužijemo dovolj tekočin, saj jih zaradi vročine izgubimo več kot običajno, da ne nastopi izsušitev, ki še dodatno poslabša naše počutje. Svetujemo počitek in izogibanje telesnim naporom, dokler traja vročina. Jemanje antibiotikov – če ni bakterijskih zapletov – ni smiselno in je lahko škodljivo. Za zdravljenje gripe je že nekaj let na voljo več vrst protivirusnih zdravil, ki so različno učinkovita. Zdravila nekoliko skrajšajo trajanje in omilijo potek bolezni, če jih zdravnik bolniku predpiše prvi ali drugi dan bolezni."
Letošnja sezona gripe sicer ne odstopa od ostalih, je zatrdila Grilčeva: "Ne morem reči, da je epidemija. Po moji oceni bo vrh dosegla v roku 14 dni."
Bolnišnice omejujejo obiske
Ortopedska bolnišnica Valdoltra je zaradi povečanega števila virusnih okužb in prvih primerov obolelih za sezonsko gripo omejila obiske. Bolnike lahko naenkrat obišče le ena zdrava oseba na dan, obisk pa lahko traja največ 30 minut, so sporočili z Ortopedske bolnišnice Valdoltra.
Splošna bolnišnica Celje je od danes do preklica prepovedala obiske na vseh oddelkih, saj se je epidemiološka situacija v regiji še poslabšala – število obolelih z gripo in GPB je naraslo.
Obiske so pred časom skrajšali ali prepovedali tudi v izolski bolnišnici, na Jesenicah v internistični službi in na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
KOMENTARJI (117)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.