Zaradi suše je nenavadno hitro presahnilo Cerkniško jezero

Naše največje presihajoče jezero je po navadi tako izsušeno šele konec avgusta, so zapisali na spletni strani Agencije RS za okolje. Podobno suho obdobje je bilo na Cerkniškem jezeru nazadnje leta 2003, ki je veljalo za najbolj izrazito sušo v Sloveniji v zadnjih 70 letih.

Arso je na spletni strani objavil tudi fotografije, ki podrobneje prikazujejo, kako izsušeno je jezero. Na eni izmed fotografij je travnata pokrajina z drevesi, ki drugače predstavlja dno jezera. Na agenciji so pod njo zapisali, da v času polnega jezera gladina vode običajno sega do polovice višine teh dreves. 

Letošnjo zimo in pomlad je padlo približno tri četrtine običajnih padavin oz. 199 milimetrov manj kot v povprečju zadnjih 30 polletij, med decembrom 2021 in majem 2022. Od 1. januarja 2022 je na območju Cerkniškega jezera le šestkrat padlo več kot 20 milimetrov vode na dan, preostali deževni dnevi letošnjega leta pa so večinoma prinesli manj kot deset milimetrov.

Zaradi nizke vodne gladine je Arso začasno izklopil hidrološko postajo Dolenje jezero, ki je gladino jezera z več kot 200 centimetrov zadnjič kazala 21. maja, so še zapisali.

Pozor tudi obiskovalcem

Letos bo voda v t. i. reševalnem bazenu ob vročih in suhih dneh, ki jo pregrevajo in izparevajo, izpostavljena veliko dlje kot običajno. Jezero in ekosistemi, s katerimi je povezano, pa bodo občutljivejši kot običajno. Zato Arso prosi obiskovalce, da se v vodi ne kopajo, ko so namazani s sončnimi kremami, prav tako naj v vodo ne vnašajo šamponov ali drugih nenaravnih materialov. Prav tako voda iz reševalnih bazenov ni namenjena zalivanju, pač pa ohranjanju ekosistema v jezeru.

Arso prosi še, naj obiskovalci ne vznemirjajo rib in ostalih živali, ki se skrivajo v globinah jezera. Zaradi kritično nizkega vodostaja pa je do nadaljnjega prepovedan tudi športni ribolov.

 Nujno bi bilo ukrepati

Strokovni vodja Notranjskega regijskega parka Tomaž Jančar je za STA povedal, da predstavlja težavo globalno segrevanje, zaradi katerega je iz leta v leto manj padavin, večje pa je tudi izhlapevanje iz jezera in celotne narave okrog njega. Zato je tudi v Cerkniškem jezeru vsako leto manj vode.

"Ker so tudi zime toplejše, pogosto namesto snega pada dež in ta voda pozimi odteče. Ko je pozimi še padal sneg, je ta nato počakal do pomladi, ta voda iz snega se je ob spomladanskih odjugah nato pretočila v jezero in tako jezero napajala v času, ko je to za naravo najbolj potrebno. To je čas, ko se drstijo ribe, in to je čas, ko gnezdijo ptice in se dogaja reprodukcijski čas mnogih živalskih in rastlinskih vrst," je povedal Jančar.

Zato ker ni vode, se ribe sploh ne morejo drstiti. Ščuke se drstijo na zalitih travnikih Cerkniškega jezera, tam je tudi dom ponirkov in različnih vrst rac. "Suša ima na biodiverziteto zelo velik vpliv. Prav tako močno vpliva na kmetijstvo, na košnjo pozimi zalitih travnikov. Zato bo treba nekaj storiti, in to hitro," je še dodal.

Kako je bilo z izhlapevanjem jezera včasih?

Janez Vajkard Valvasor, ki je fenomen presihajočega jezera tudi med prvimi podrobneje opisal, je v svoji Slavi vojvodine Kranjske zapisal, da voda iz jezera ne odteče vsako leto. "Vedeti je treba, da se ne odteče prav vsako leto. Včasih se zgodi, vendar zelo poredkoma, da izgine v treh, štirih ali celo petih letih samo enkrat. Četudi so primeri, da odteče v enem letu dvakrat ali celo trikrat, pa jezero nikoli ne ostane vse leto suho," je pisal. To je bilo v 17. stoletju. 

V času od približno leta 1840 do 2. svetovne vojne so kmetje za potrebe kmetijstva jezero osuševali. Zajezili so meandre struge, ki se je vila čez polje, in jo tako spremenili v bolj ravno, da je voda lahko hitreje odtekala s polja, so zapisali na Arsu.

V današnjem času se jezero presuši pogosteje, reševanje rib iz jezera je potrebno kar tri- do štirikrat letno, letos je presahnilo že januarja.

Zaradi pretiranega izsuševanja jezera, ki se je nato pojavilo zaradi kmetijskih sprememb, so leta 2017 začeli z renaturacijo jezera, tj. obujanjem rečnih meandrov oz. restavriranjem rečne struge. Zaradi izsuševanja se je namreč razdrl jezerni ekosistem, uničila pa se je tudi kakovost tal.