Dodaten konflikt med stavkajočimi in vlado je povzročilo neizdajanje bolniških listov. Iz sindikata Fides so namreč v petek sporočili, da vzdrževanje poti naročanja ter izdaja zdravniških potrdil in zdravniških spričeval, na primer bolniških listov, ni obveznost zdravnikov v času stavke, razen v že znanih in objavljenih izjemah. "Predlagamo, da bolniki, ki v času zdravniške stavke ne pridobijo potrebne dokumentacije, zahtevajo od ministrstva za zdravje potrdilo, da dokumentov zaradi stavke ne morejo pridobiti," so navedli v sindikatu.
Da razmere postajajo nevzdržne, je v naši oddaji 24UR opozoril tudi zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj. "Početje nekaterega zdravstva je po mojem mnenju in reakcijah pacientov vse prej kot korektno in že meji na neetičnost," je dejal. Sušelj obsoja tudi zavračanje bolniških napotitev, ki za paciente še zdaleč ne pomeni zgolj birokratskega ukrepa. "Če kdo zaradi stavke zdravnikov ostane brez službe, je to res nesprejemljivo," je jasen zagovornik.
Včeraj so z ministrstva za zdravje sporočili, da omejevanje dostopnosti pacientov do nujnih zdravstvenih storitev v času stavke ni dopustno. Ministrstvo je tako javnim zdravstvenim zavodom že prejšnji teden poslalo dopis, v katerih jih opozarjajo, da imajo osebni zdravniki "ekskluzivno" dolžnost in hkrati možnost, da za paciente urejajo bolniške staleže, je po koncu včerajšnjih pogajanj s Fidesom povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež.
Sicer pa včerajšnja pogajanja niso prinesla napredka. Vse bolj verjetno celo postaja, da bodo zdravniki množično umaknili svoja soglasja za nadurno delo. Fides vztraja pri dogovoru, ki bi prinesel takojšnje finančne učinke, vladna stran pa na takojšnje parcialne finančne učinke ne pristaja, je po pogajanjih dejal Kordež. Do tega se bodo ponovno opredelili, nato pa se bodo pogajanja nadaljevala, je dodal. "Želimo si, da se stavka zamrzne, da se usedemo za pogajalsko mizo in tam ostanemo," je poudaril.
Zveza organizacij pacientov zahteva javno objavo navodil stavkajočim zdravnikom
Zveza organizacij pacientov Slovenije, ki prejema vse več pritožb, prošenj in odzivov pacientov o težavah, ki so jim priča v času zdravniške stavke, zahteva javno objavo navodil stavkajočim zdravnikom. Ob tem zveza opozarja na "neetično zlorabo pacientov v boju za denar" in neukrepanje oblasti pri odhodih zdravnikov iz javnega v zasebno zdravstvo.
Zveza organizacij pacientov Slovenije prejema številne klice pacientov zaradi nedostopnosti do zdravnikov družinske medicine v zdravstvenih domovih in še posebej do specialističnih pregledov in preiskav ter operativnih posegov na sekundarni ravni. Pacienti opozarjajo, da ne morejo dobiti potrdil zdravnikov v zdravstvenih domovih za izplačilo nadomestil zaradi začasne odsotnosti z dela in zato ne morejo uveljavljati te pravice pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in pri delodajalcih. To neposredno ogroža preživljanje številnih pacientov in njihovih družin, so v sporočilu za javnost opozorili pri zvezi.
Pri zvezi opozarjajo, da za odločanje zdravnikov glede morebitnega nujnega sprejema v obravnavo kljub stavki niso znana in javno objavljena nobena jasna merila. To po mnenju zveze omogoča odločanje zdravnikov po prostem preudarku, saj da ti brez pregleda oz. triaže pacienta odločajo, kaj je nujno, in zavračajo sprejem pacientov samo s sklicevanjem na stavko.
Že naročene preiskave in operativne posege izvajalci zdravstvene dejavnosti odpovedujejo, pri čemer po navedbah zveze pacientov v številnih primerih o odpovedih sploh ne obveščajo naročenih pacientov. Zato zveza zahteva, da Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides javno objavi celotno besedilo navodil stavkajočim zdravnikom in pri tem zlasti natančno pojasni, kakšna so merila za odločanje o nujnosti sprejema in izvedbe preiskave in posegov v času stavke.
"Pacienti zvezi pošiljajo sporočila tudi o hudih bolečinskih stanjih in vročinah zaradi gripe, covida-19 in obolenj dihal, zdravniki ali medicinske sestre pa jim po telefonu dajo samo priporočila, naj vzamejo Lekadol ali kaj podobnega," opozarjajo pri zvezi.
Pacienti ob odpovedih ne dobijo novih datumov, ker "ni znano kako dolgo bo trajala stavka"
Ob odpovedih preiskav in že naročenih operativnih posegov pacienti po navedbah zveze tudi ne dobijo novih datumov za nujne posege, ker jim bolnišnice odgovarjajo, da ni znano, koliko časa bo trajala stavka in da bodo že "pravočasno" obveščeni o datumu storitve. To neizbežno za številne paciente pomeni poslabšanje zdravstvenega stanja ali celo ogrožanje njihovega življenja, kar je zlasti nesprejemljivo zaradi težko popravljivih ali nepopravljivih posledic zamud pri zgodnji diagnostiki raka na debelem črevesju, pljučih in drugih notranjih organih, opozarja zveza.
"To neposredno vpliva na možnost preživetja teh pacientov. Zdravniki in izvajalci zdravstvenih dejavnosti ter Fides zato prevzemajo vso odgovornost za škodo, povzročeno pacientom zaradi nepravočasnega dostopa do nujnih preiskav in posegov v času stavke," poudarjajo pri zvezi, kjer so začeli sistematično beležiti pritožbe pacientov zaradi nesprejema kljub nujnemu zdravstvenemu stanju. Zahtevali bodo pojasnila posameznih izvajalcev in zdravnikov v pisni obliki.
Ob tem predlagajo, da se ministrstvo za zdravje in ZZZS dogovorita z izvajalci zdravstvene dejavnosti za krizne skupine zdravnikov za oceno nujnosti zdravstvene obravnave pacientov izven službe nujne medicinske pomoči, saj ugotavljajo že bistveno večji priliv pacientov v urgentne centre v bolnišnicah.
Nekateri zdravniki v času stavke ponujajo in izvajajo posege izven zdravstvene ustanove
Zveza navaja, da jo pacienti obveščajo, da jim nekateri zdravniki v času stavke ponujajo in tudi izvajajo posege izven zdravstvene ustanove ob neposrednem plačilu. O takih primerih bo obveščala ministrstvo in Zdravniško zbornico Slovenije, saj ocenjuje, da gre za hudo obliko kršitve načel etike, "saj je v takih primerih ločnica med zdravljenjem in opustitvijo denar, ne pa potreba pacienta".
Zveza še meni, da izvajanje stavke zdravnikov na sedanji način pomeni neetično zlorabo pacientov v borbi proti vladi samo za povečanje plač na podlagi razvrstitve v višje plačne razrede ne glede na obseg in kakovost opravljenega dela posameznih zdravnikov in izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Pri tem ugotavljajo, da Fides ni predlagal oziroma ponudil nobenih ukrepov za izboljšanje učinkovitosti dela zdravnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev, temveč dvig plač samo za zdravnike, ne pa tudi za medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje.
Zdravniki in zobozdravniki so prejšnji ponedeljek začeli stavko, ki bo trajala do preklica. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.
Pacienti se obračajo tudi na zastopnike pacientovih pravic
Zastopnica pacientovih pravic za območje Ljubljane Duša Hlade Zore po nekaj dneh stavke, predvsem s tem tednom, opaža povečanje števila s stavko povezanih prijav pacientov. Največkrat so te v povezavi s potrdili za bolniški stalež. So se pa nanjo pacienti že obrnili tudi zaradi odpovedi zdravstvenih posegov.
Pacientom, ki ne dobijo potrdil za bolniški stalež, Hlade Zore svetuje, da se v takšnih primerih obrnejo na ministrstvo za zdravje ali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ko gre za odpovedane nenujne zdravstvene storitve, pa je po njenih besedah največ, kar lahko stori zastopnik, da v zdravstveni ustanovi povpraša, kaj bo s čakalnimi seznami v prihodnje.
Po njenih navedbah so nekateri pacienti, predvsem ob začetku stavke, ob odpovedi zdravstvenega posega dobili nov termin, večinoma pa jim v zdravstveni ustanovi povedo, da jih bodo o novem terminu obvestili po pošti. So pa takoj ob začetku stavke imeli tudi primer, ko pacient, ki se je na poseg v Ljubljano pripeljal od drugje, ni bil vnaprej obveščen o odpovedi in je to izvedel šele ob prihodu v zdravstveno ustanovo.
Tudi na zastopnika pacientovih pravic za območje Murske Sobote Martina Raja se je v času stavke obrnilo nekaj več pacientov, predvsem zaradi nedostopnosti oz. nedosegljivosti zdravnikov, kot tudi zaradi preložitve terminov oz. prenaročanja, ne pa tudi zaradi neizdaje bolniških listov, je povedal.
Kot je dejal, imajo tudi medicinski delavci kot vsi ostali pravico do stavke in v to ne morejo posegati. Pacientom, ki jim je bila odpovedana storitev, pa svetujejo, da se je treba dogovoriti za čim prejšnji možni termin, pri čemer upa, da bo stavka čim prej končana.
Na zastopnico pacientovih pravic za območje Novega mesta Zlato Rebolj sta se obrnila dva pacienta, ki jima je bila v bolnišnici preklicana operacija, pri čemer ocenjuje, da bi jih bilo verjetno še več, a se pacienti bojijo, da bi to lahko imelo posledice pri njihovi nadaljnji obravnavi.
Rebolj pravi, da trenutno zastopniki ne morejo narediti nič. Pacientom kot zastopnica pacientovih pravic svetuje, naj se kljub vsemu obrnejo na vodstvo izvajalca zdravstvene dejavnosti, možnost je tudi prijava na inšpektorat za zdravje. Ob tem pa osebno meni, da stavka "izrablja paciente za dosego nekih ciljev, ki jih najverjetneje velika večina nas ne razume" in verjame, da se za paciente ne bo nič izboljšalo. Čudi se, da zdravniki, ki pravijo, da ne želijo povzročati škode pacientom, ne najdejo drugega načina za dosego svojih ciljev, kot je prekinitev dela in s tem povzročanje škode pacientom.
Kar zadeva izdajanje bolniških listov, so se nanjo obrnili trije pacienti, a so ji nato v zdravstvenem domu zagotovili, da pri njih te izdajajo.
KOMENTARJI (588)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.