'Zaradi spornih postopkov oškodovani številni samozaposleni v kulturi'

V društvu Asociacija že od lanskega junija opozarjajo na problematiko spornih postopkov Ministrstva za kulturo glede pridobivanja statusa samozaposlenih v kulturi in pravice do plačila prispevkov. "Ministrstvo za kulturo je namreč z junijem 2020 pričelo postopke voditi na sporen način, pri čemer so bili po našem mnenju oškodovani številni samozaposleni v kulturi," so zapisali v sporočilu za javnost.

Pravijo, da so tematiko že večkrat javno naslovili in ministrstvo opozorili na problematično ravnanje, a da pozitivnega razpleta žal ni bilo. Ker gre za kršenje temeljnih pravic in nespoštovanje zakonodaje, so avgusta lansko leto zadevo predali varuhu človekovih pravic. Ta jim je nedavno posredoval svoje mnenje, ki pa v veliki meri pritrjuje njihovemu videnju situacije. 

Postopek je vodil varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je ugotovil, da ravnanje ministrstva "kaže na kršitev načela ekonomičnosti postopka, načela varstva pravic stranke v postopku in načela dobrega upravljanja". Ministrstvu za kulturo je skladno s 7. členom ZVarCP priporočil, da o preostalih vlogah odloči čim prej in ob upoštevanju zgoraj navedenih načel.

Varuh človekovih pravic ugotovil 39 kršitev

Kot je razbrati iz poročila varuha človekovih pravic, je bila v 39 primerih ugotovljena kršitev drugega odstavka 87. člena ZUJIK, ki govori o tem, da mora minister o obeh postopkih, to je o vpisu v razvid in pravici do plačila prispevkov, v primeru, da sta vlogi podani istočasno, odločiti hkrati. "To očitno ni bilo storjeno v skoraj četrtini primerov," opozarjajo iz društva.

Varuh je sicer dejal, da so mu z ministrstva v začetku februarja sporočili, da so zadeve za nazaj urejene, z izjemo petih zadev, v katerih vlagatelji še niso sporočili datuma za vpis v razvid samozaposlenih. Do ugotovitev in priporočil varuha pa se glede na zapis ministrstvo za kulturo ni opredelilo.

"Posledice nezakonito vodenega postopka so za številne samozaposlene zelo hude," so prepričani. Nekatere posameznice in posamezniki so se namreč po prvem, do tedaj običajnem obvestilu, da je strokovna komisija odločila, da jim pripada pravica do plačila prispevkov, odločili za vpis v razvid. Odločbe, ki bi navedeno pravico tudi formalno potrdila, pa ni in ni bilo, nekateri pa so prejeli odločbo z nasprotno odločitvijo, pravijo.

To pomeni, da so bili v tem času primorani sami plačevati prispevke, kar je v obstoječi ekonomski situaciji izjemno težko in je številne pahnilo v eksistenčno stisko. Ker nekateri med njimi niso vedeli, da jim ministrstvo prispevkov ne plačuje (upravičeno so se zanašali na obvestilo ministrstva), sredi epidemije niso imeli ustrezno urejenega zdravstvenega zavarovanja. Številni so izgubili tudi priložnosti za delo, saj niso imeli ustrezno urejenega statusa, dodajajo.

Oškodovancem preostane zgolj dolgotrajen in drag postopek na Upravnem sodišču

Iz društva pojasnjujejo še, da so postopki zdaj sicer povečini že zaključeni. "V številnih primerih žal v škodo prijaviteljev," pravijo. To pomeni, da številni od 39 spornih primerov kljub prvotnemu sporočilu, da je strokovna komisija odločila, da jim pravica do plačila prispevkov pripada, na koncu te pravice niso dobili. Iz društva sporočajo, da so se sicer vmes pojavili tudi novi primeri.

Oškodovancem torej ostane zgolj tožba na Upravnem sodišču, za katero je zelo verjetno, da bi jo dobili, a sta ob tem dve težavi. Prva, da je takšen postopek dolgotrajen (trajal naj bi približno leto dni) in da nekateri posamezniki vmes še vedno nimajo statusa, kar pomeni, da se finančno oškodovanje nadaljuje. Druga težava je, da je prijavitelj postavljen v položaj, ko mora lastna sredstva investirati v proces dokazovanja pravice, četudi je evidentno, da je bil postopek kršen (v prid slednjemu govori tudi mnenje varuha človekovih pravic).

Društvo Asociacija: V številnih primerih sporen tudi način odločanja

Kot še dodajajo iz društva Asociacija, je v številnih primerih sporen tudi način odločanja, saj minister na koncu postopka ni odločal na podlagi mnenja strokovne komisije, pač pa po svoji presoji, ki je bila pogosto stroki nasprotna. V nekaterih primerih kot problematično vidijo tudi, da v končnih obrazložitvah ni strokovne utemeljitve, zakaj nekdo ni prejel pravice do plačila prispevkov, pač pa samo odločitev ministra, da te pravice ne dobi. 

"V nekaterih primerih je bilo možno zaznati tudi birokratsko izigravanje," so prepričani. Ministrstvo je namreč v teh primerih posameznike zgolj z dopisom obvestilo, da se lahko vpišejo v razvid samozaposlenih v kulturi, da pa jim pravica do plačila prispevkov ni bila odobrena. Nekateri so se ob tem odločili, da se v razvid ne vpišejo, za tem pa so glede pravice do plačila prispevkov prejeli samo obvestilo, da se vloga nadalje ne obravnava, ker so sami odstopili od postopka. "Tako nikoli niso prejeli uradne odločbe, kjer bi bilo jasno pojasnjeno, na podlagi česa pravice do plačila prispevkov niso dobili," še pojasnjujejo iz društva Asociacija.

'Ministrstvo za kulturo bi moralo nastale krivice nujno popraviti tudi za nazaj'

"Ministrstvo za kulturo bi moralo zaradi vsega navedenega in mnenja varuha človekovih pravic nastale krivice nujno popraviti tudi za nazaj," so prepričani. "Prav tako je jasno, da demokratična republika, ki spoštuje vladavino prava, nezakonitosti takšnega obsega preprosto ne bi smela dopustiti," so sklenili.