Milanu Majkiču je življenje spremenila prav posebna naprava. A njegova zgodba je bila pred leti popolnoma drugačna. "V zgodnjih najstniških letih sem opazil, da spanec morda ni več toliko efektiven. Nato pa so mi tudi drugi povedali, da ne le smrčim, temveč se med spanjem tudi davim, da neham dihati. Da je torej nekaj drugačnega, da to ni le neko navadno smrčanje," pove danes.
Vodja Centra za motnje spanja na kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana Leja Dolenc Grošelj pravi, da poznajo 90 različnih motenj spanja, s katerimi se ukvarjajo v terciarni ustanovi. "Na žalost je tega toliko, da so čakalne dobe nedopustno dolge. Za nočno snemanje se čaka več kot leto dni," pravi.
Milan se je šele lani odločil za obisk zdravnika, nato pa je aparat za spremljanje spanja dvakrat dobil na dom. Ta je pokazal močno spalno apnejo. "Rezultati so bili zelo slabi. Za močno spalno apnejo se smatra že, če imaš 20 prekinitev na uro. Jaz pa sem imel 50 in 70 prekinitev v eni uri. Najvišja prekinitev dihanja pa je trajala 50 sekund."

Dolenc Grošljeva pravi, da imajo osebe, ki spijo manj, kot je priporočeno, večji rizik za srčno-žilne bolezni. "To so bolezni današnjega časa, seveda, srčni infarkt, možganska kap," dodaja.
'Ob šestih zjutraj sem se brez budilke zbudil naspan'
Milan pa vse od diagnoze dalje spi z napravo, ki bolniku skozi nos pod pritiskom vpihuje zrak v dihala. "Ko sem dobil to napravo, sem vprašal zdravnika, kdaj bom opazil spremembe. In rekel mi je, da, če bom lahko spal in me naprava fizično ne bo motila, že takoj dan kasneje. Vendar mu nisem verjel. Nisem se namreč naspal že 20 let. Ampak nato sem šel spat, ob šestih zjutraj pa sem se zbudil naspan. Ob šestih zjutraj, brez budilke, prvi dan," pove.
Od takrat jo uporablja vsak dan, z njo pa tudi potuje. In ne le, da se zbudi naspan, lažje tudi razmišlja in ima več energije. Zato apelira na vse, ki imajo podobne težave, da obiščejo zdravnika. "Če vidite, da so kakšne težave, pojdite čim prej. Jaz sem šel šele lani, a moral bi iti vsaj 10 let prej."
Spanje je namreč pomembno tako za telesno kot za duševno zdravje, opozarja strokovnjakinja za medicino spanja in svetuje, da imamo vse dni v tednu približno enak ritem budnosti in spanja. "To pomeni, da tudi za vikend ne ležimo oz. ne spimo dolgo časa dopoldan, da smo podnevi fizično aktivni in ne pozno zvečer, da zvečer nismo na modrih zaslonih, ravno tako tudi, če imamo filter za modro svetlobo. Tudi ta socialna interakcija s telefonom, ki nam recimo zvoni ponoči, seveda ni dobra," pove Dolenc Grošljeva.
Prav tako pred spanjem odsvetuje kajenje, alkohol in hrano, priporoča pa mirno okolje, če je potrebno tudi nežno glasbo ali umirjen podcast.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.