Predlagajo ustanovitev socialne policije

Predstavniki treh nevladnih organizacij, društvo Ostržek, svetovalnica Akcija! in Zveza prijateljev mladine Moste Polje, so v državni zbor poslali svojo pobudo glede zakona o varstvu otrok. Kot opozarja Matic Munc iz svetovalnice Akcija!, je njihov glavni namen, da resorji končno med seboj uskladijo delovanje na področju zaščite otrok, da se centrom za socialno delo odvzamejo pooblastila odvzema otrok in da se v te namene ustanovi posebna socialna policija.

Pobudo so poslali v DZ z namenom, da bi jo obravnavali na sredini seji odbora za notranjo politiko, na kateri so razpravljali o tragičnih dogodkih konec marca letos na Zaloški, ko je oče skozi okno 9. nadstropja vrgel hčer, nato pa skočil še sam. Oče je bil pred tem že obsojen zaradi družinskega nasilja in na pogojno prostost izpuščen 1. februarja. CSD Moste Polje, ki je obravnaval problematiko v tej družini, je ocenil, da se razmere v družini izboljšujejo, SDS pa je zahteval izredno sejo odbora, ker so prepričani, da policija tisti večer ni opravila svojega dela, tako kot bi morala.

Pobude treh nevladnih organizacij odbor ni sprejel. Kot je dejal predsednik odbora za notranjo politiko Vinko Gorenak, se pobuda nevladnih organizacij nanaša v pretežnem delu na odbor za družino in socialne zadeve.

Je pa generalni direktor policije Janko Goršek na seji odbora zagotovil, da so policisti ob tragediji ravnali strokovno in v skladu s pooblastili. Prav tako je odbor pozval pristojne organe, naj nadgradijo sistemsko ureditev postpenalne obravnave zaprtih posameznikov. Na seji je Munc člane odbora opozoril, da za tragični dogodek ne moremo kriviti policistov, saj sta na tragedijo med drugim vplivala še sistem ureditve prestajanja kazni in delo centrov za socialno delo. Storilec je bil po besedah Munca vrsto let znan po svoji krutosti, a so ga vseeno skušali zbližati z bivšo partnerko, ki jo je pretepel.

K čemu pozivajo nevladne organizacije?

V svoji pobudi nevladne organizacije pozivajo k hitremu ukrepanju. Sedanji zakon, ki ureja družinska razmerja in skrbi za zaščito pravic otrok, je iz leta 1976. Gre za Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je bil do danes trikrat obsežneje noveliran (leta 1989, 2001 in 2004). Predlagatelji pobude opozarjajo, da je zakon slab, pomanjkljiv in da še vedno ne izpolnjuje zahtev ustavnih določil.

1. Umik družinskega zakonika

Družinski zakonik, ki bo nasledil ZZZDR, je po besedah pobudnikov “politično skrpucalo, ki je nastajalo od leta 1998 in imelo kopico botrov z lastnimi interesi, nastalo pa je kilavo dete, ki bo za otroke prineslo še dodatno škodo, predvsem v pooblastilih, ki jih še povečuje centrom za socialno delo, za katere pa vemo, da niso ne strokovno usposobljeni, da bi delovali v korist otrok, predvsem pa nezainteresirani delovati v dobro otrok“.

Vladi predlagajo, naj umakne predlog družinskega zakonika iz obravnave v DZ, dokler ne opravi analize stanja na področju varovanja otrok in njihovih pravic v praksi, in sicer na vseh področjih in v vseh institucijah, ki jim je dala javna pooblastila, da delujejo v postopkih, posredno ali neposredno, kjer se odloča o pravicah in koristih otrok. Predlagajo ustanovitev družinskih sodišč in družinskih svetovalnic.

2. Ureditev štipendiranja

Opozarjajo na spremembe s področja štipendiranja, saj je vlada dijakom odvzela štipendije, s čimer je onemogočila šolanje otrokom v enostarševskih družinah, ki se šolajo na srednjih šolah zunaj kraja bivanja in so nastanjeni v dijaških domovih. "Ob nezmožnosti izterjave preživnin zaradi slabega zakona o izvršbi in zavarovanju ter nesposobnosti in zbirokratiziranosti izvršiteljev bodo dijaki, ki prejemajo nadomestilo preživnine iz Jamstvenega in preživninskega sklada, odpisani od izobraževanja po septembru 2011,“ opozarjajo pobudniki in predlagajo, da vlada doda člen, ki bo to krivico popravil.

3. Učinkovitejša izterjava preživnin

Urad varuha opozarja, da veljavna ureditev izterjave preživnine omogoča dolžnikom, da se plačilu preživnine učinkovito izmika. Zato meni, da bi država morala prevzeti ustrezno večji del tveganja za učinkovito izterjavo preživnin, saj se v čl. 56 ustave RS zavezuje k največji mogoči skrbi za otroke, opozarjajo v društvu Ostržek in dodajajo, da je neplačanih in neizterjanih preživnin za več milijonov evrov.

Vladi predlagajo, da spremeni zakon o jamstvenem in preživninskem skladu tako, da bo iz sklada, ki je sedaj namenjen poplačilu nadomestila preživnine, po novem izplačala vsakemu otroku, ki preživnine več kot en mesec ne uspe izterjati po veljavnem zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) celotni znesek preživnine, kot ga je določilo sodišče, ko je ugotavljalo in ugotovilo potrebe otroka. V primeru, da preživnine ni mogoče izterjati več kot leto dni, bo preživninski sklad plačal vse zapadle obroke, ki so nastali z odločbo sodišča in niso bili plačani z zakonitimi zamudnimi obrestmi vred od nastanka obveznosti dalje.

V društvu Ostržek predlagajo ustanovitev posebne agencije za izterjavo preživnin s posebnimi pooblastili, ki bo agentom za izterjavo preživnin omogočila pridobiti vse podatke o dolžniku in vsa pooblastila, da dolžniku lahko odvzamejo vse predmete, ki jih uporablja, takoj, ne glede na to, ali so v njegovi lasti ali ne, na katerem koli naslovu, kjer se dolžnik nahaja, v Zakonu o detektivski dejavnosti pa dala pooblastila zasebnim detektivom, da pridobijo vse podatke o dolžniku in njegovem premoženju kakor tudi o osebah, s katerimi dolžnik biva.

4. Predlagajo ustanovitev nacionalnega zavoda za rejništvo in posvojitve

Glede posvojitve in rejništva pobudniki opozarjajo na neustreznost odločanja o namestitvi otroka v rejništvo, saj o tem odločajo centri za socialno delo. V Sloveniji namreč ne obstajajo družinska sodišča, kar je po njihovem mnenju "skregano z evropsko zakonodajo". Poleg tega lahko v Sloveniji izvaja rejniško dejavnost vsak, ki ima pri nas stalno bivališče, je polnoleten, ima poklicno izobrazbo in naredi 12-urni izobraževalni tečaj. Pobudniki se sprašujejo: “Ali to res zadostuje, da tako slabo usposobljeni posamezniki ali posameznice potem skrbijo za rejniške otroke?“

Predlagajo nenapovedane kontrole centrov za socialno delo nad opravljanjem rejniške dejavnosti. Več bi bilo treba delati na rehabilitaciji odnosov med biološkimi starši in otroci, ki bi jim zagotavljala, da bi bili čim prej spet sposobni prevzeti svojo vlogo starševstva. Prav tako predlagajo, da če v treh letih starši ne pokažejo te zmožnosti, se jim odvzame roditeljska pravica, otrokom pa zagotovi možnost posvojitve. “Rejništvo kot začasna oblika ni napačna, ampak praksa in izkušnje kažejo na to, da je pomanjkljivosti in napak več, kot je dobro izvedenih rejništev,“ opozarjajo pobudniki. Predlagajo ustanovitev nacionalnega zavoda za rejništvo in posvojitve, na katerega se bodo prenesle vse naloge pri rejništvu in posvojitvah s centrov za socialno delo.

5. Skrbništvo – preprečevanje zlorab s strani strokovnih delavcev

Pobudniki opozarjajo na zlorabe pravic državljanov s področja skrbništva, kjer so bistveno vlogo pri zlorabah odigrali strokovni delavci centrov za socialno delo. Opozarjajo, da so mladoletni, ki morajo biti pod skrbništvom, starostniki in odrasle invalidne osebe populacija, ki so pri skrbništvu še posebej rizična in so lahko državljani oškodovanci kaznivih dejanj s strani pristojnih služb. Vladi predlagajo, naj nemudoma ustanovi neodvisno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov policije, tožilstva, finančnih strokovnjakov in nevladnih organizacij, s pooblastili, da opravijo preglede vseh skrbniških zadev, ki jih vodijo centri za socialno delo v Sloveniji, tudi tistih, kjer posamezni centri za socialno delo izdajo odločbo skrbniku za posebni primer – zastopanje oseb pred sodišči v različnih postopkih.

6. Nujna ustanovitev družinskih sodišč

Glede pravice do stikov otroka z obema staršema po razvezi ali razpadu zakonske ali zunajzakonske skupnosti je pravica otroka. Pobudniki opozarjajo, “da se je sedanji sistem izrodil do perverznosti, kot je pokazal primer deklice, ki je umrla na Zaloški cesti“. Kot pojasnjujejo, je v tem primeru “Center za socialno delo Moste Polje 'urejal' stike z nasilnim očetom in njegovo hčerko, prav perverzno je socialni delavec javno izjavil, da so bili na centru uspešni“. Pobudniki dodajajo, da je tudi praksa sodišč zadnje čase nesprejemljiva, "saj stike določa med nasilneži, alkoholiki, zaprtimi osebami z dostavkom, da stiki otroku niso v škodo, temveč v korist, ter to obrazložujejo s tem, da nasilnež ni bil do sedaj nasilen do otroka, temveč le do svoje partnerice ali partnerja“. Sedanja ureditev stikov pod nadzorom ni ustrezna, saj otrokom niso zagotovljeni niti osnovni pogoji v centrih za socialno delo.

7. Revščina in socialna izključenost otrok

Zveza prijateljev mladine ugotavlja, da že vsak tretji slovenski otrok nima enakih možnosti in dostopa do dobrin, nujnih za življenje in izobraževanje. Med tistimi, ki jih revščina najbolj ogroža, so otroci, starejši, starši samohranilci, ženske, invalidi, migranti in pripadniki manjšin. Ministru Svetliku in vladi očitajo dvoličnost, saj obljubljajo eno, delajo pa drugo.

Na pobudo društva Ostržek vladi predlagajo, da nemudoma preveri kadrovsko ustreznost zaposlenih na ministrstvu za družino, delo in socialne zadeve ter opravi resno in poglobljeno analizo stanja na področju revščine in socialne izključenosti otrok do 18. leta starosti v Sloveniji. “Vlada naj nemudoma pristopi tudi k spremembam 128. člena zakona o dedovanju in državnemu pravobranilstvu izda navodila, da tega člena ne uporablja, dokler ne bo opravljena resna in poglobljena analiza stanja na tem področju s projekcijami za prihodnja leta in na konkretnih podatkih,“ opozarjajo pobudniki.

8. Predlagajo ustanovitev socialne policije

Pobudniki predlagajo, da naj se centrom za socialno delo nemudoma odvzame pooblastilo odvzema otrok in njihove zaščite, saj so strokovno in pravno nedorasli zahtevani nalogi v zaostrenih razmerah psihosocialnih stisk prebivalcev v tem času.

Pobudniki opozarjajo na nujnost ustanovitve posebne službe, testno imenovane socialna policija, ki bi bila učinkovita, multidisciplinarno sestavljena in z jasnimi pooblastili podprta terenska služba v pomoč slovenskim sodiščem. Zaščita otrok bi morala biti hitra in učinkovita, izdelana bi morala biti realna ocena tveganja, strokovno utemeljena z dokumentacijo, psihološko in socialno diagnostiko, jasno anamnezo in načrtom pomoči, neodvisna od vplivov okolja, usmerjena na zaščito konkretnega otroka, oškodovancem, sploh otrokom, bi morala nuditi tudi vso psihosocialno podporo dolgoročno in biti jasno usklajena z odločitvami sodišča, in sicer družinskega sodišča, kjer bi bili sodniki dodatno strokovno usposobljeni za odločanje o otrocih.