V stranki Gibanje Svoboda sta mandat prejela kandidata Franc Props (v volilni enoti 6000 Novo mesto) in Tine Novak (v volilni enoti 8000 Ptuj), nista pa ga prejela Tomaž Lah in Jurij Lep (volilna enota 7000 Maribor). V Slovenski demokratski stranki (SDS) sta mandat prejela Alenka Helbl (volilna enota 5000 Celje) in Dejan Kaloh (volilna enota 7000 Maribor), nista pa ga prejela Maja Kocjan (volilna enota 6000 Novo mesto) in Andrej Kosi (volilna enota 8000 Ptuj). V stranki Nova Slovenija (NSi) je mandat prejel Janez Žakelj (volilna enota 1000 Kranj), ni pa ga prejel Klemen Matk (volilna enota 5000 Celje). V stranki Levica pa je mandat prejela Tatjana Greif (volilna enota 7000 Maribor), ni pa ga prejela Ana Černe (volilna enota 1000 Kranj), so sporočili z DVK.
Državna volilna komisija je v postopku ugotavljanja izida volitev poslancev v državni zbor skrbno preverila izide volitev, ki so jih ugotavljale volilne komisije volilnih enot, so zapisali v sporočili za javnost. Kot so pojasnili, se je pri dodatnem preverjanju izida volitev na državni ravni s strani neodvisne strokovne skupine izkazalo, da je v petih volilnih enotah prišlo do spremembe pri delitvi mandatov, ko so se upoštevali ostanki glasov na ravni države. Razdelitev števila mandatov po kandidatnih listah sicer ostaja enaka, spremenilo pa se je šest mandatov, ki se dodelijo kandidatom kandidatnih list v posameznih volilnih enotah.
Kot so ugotovili strokovnjaki iz podjetij Intelcom in Genis ter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, so različni računalniški programi pravilno izračunali mandate, ki se dodeljujejo v skladu z 90. in 91. členom Zakona o volitvah v državni zbor, kot tudi število mandatov, ki po 92. in 93. členu tega zakona pripada vsaki izmed kandidatnih list, ki je dosegla volilni prag. Do razhajanj je prišlo pri izbiri kandidatov znotraj posameznih list na podlagi 93. člena zakona, kar posledično pomeni spremembo pri izbiri posameznih kandidatov znotraj kandidatnih list.
Obstoječ informacijski sistem za podporo pri ugotavljanju izida oziroma razdelitve poslanskih mandatov, ki je bil uporabljen tudi na državnozborskih volitvah leta 2014 in 2018, je sicer pravilno izračunal razdelitev mandatov na ravni volilnih enot, do napake pa je prišlo ob ugotavljanju izida oz. razdelitve mandatov na ravni države. Na letošnjih volitvah v državni zbor se je namreč zaradi visokega števila glasov, ki jih je prejela kandidatna lista Gibanje Svoboda, in nizkega števila kandidatnih list, ki so presegle parlamentarni prag, pripetila situacija, ki je na dosedanjih volitvah še ni bilo.
Kaj je šlo narobe?
Kot se je izkazalo ob dodatnem preverjanju izidov volitev s strani neodvisnih strokovnjakov, obstoječa programska oprema vsebuje napako v d'Hondtovem sistemu dodeljevanja mandatov. Zato je prišlo do nepravilnega izračuna na podlagi 93. člena zakona v primeru, ko je ena od list po d'Hondtovem sistemu prejela osem ali več mandatov.
Na volitvah leta 2014 in 2018 se to ni zgodilo, zato se takrat ta napaka ni udejanjila in torej ni vplivala na izide. Na letošnjih volitvah pa sta dve listi, Gibanje Svoboda in SDS, dobili osem ali več mandatov, zato se je pripetila omenjena napaka. Povzročila je, da se je pri dodeljevanju 81. mandata, ko je lista Gibanje Svoboda dosegla osmi dodatni mandat, vrstni red ponovil pri vseh listah, namesto da bi se samo pri tej listi. Preostalih sedem mandatov je bilo tako dodeljenih pravim listam, vendar kandidatom iz napačnih volilnih enot. Premešan je bil vrstni red volilnih enot, po katerih se dodeljuje mandate.
Napaka je bila nato odpravljena in izračuni ponovno izvedeni. Poleg tega je bilo z ročnimi izračuni izvedeno še dodatno preverjanje postopka dodeljevanja mandatov po d'Hondtovem sistemu, s katerim se je potrdilo pravilnost novih izračunov, so sporočili iz DVK.
KOMENTARJI (295)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.