Sodelovanje med vsemi strankami ostaja

Predsednik vlade Borut Pahor je po današnjem koalicijskem vrhu povedal, da na vrhu niso sprejeli sklepa, da se sodelovanje vseh političnih strank prekine. Namesto tega je bilo, kot je dejal, ugotovljeno, da Slovenija potrebuje neko politično sodelovanje. S tem so po njegovem koalicijske stranke pokazale veliko mero zrelosti.

Po prepričanju predsednika vlade je slovenska politika trenutno v nekem obdobju, ko bo do ratifikacije sporazuma o vstopu Hrvaške in Albanije v zvezo Nato v parlamentu stopnja zaupanja manjša, kot bi si želeli, vendar tega po njegovem ne bi smeli vzeti kot alibi, zato da ne bi pri ključnih zadevah sodelovali kot politična reprezentanca. Po njegovem je sodelovanje toliko bolj potrebno, zato da "bomo lažje premostili težave, s katerimi se bomo zaradi krize srečali letos".

Tudi sicer Pahor meni, da ima vladajoča politika vedno nalogo skrbeti za neko splošno družbeno atmosfero, pri čemer je njena vloga pri tem bistveno večja od opozicije.

Glede današnjih navedb predsednika SDS Janeza Janše, da pri sredinem ustnem dogovoru ni šlo zgolj za dogovor o sodelovanju za sprejemanje ukrepov proti gospodarsko-finančni krizi, pa je Pahor dejal, da je bil dosežen le dogovor o sodelovanju pri sprejemanju ukrepov zaradi krize.

Za Erjavca partnerstvo ni smiselno

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je prepričan, da ob položaju, ki je nastal, ni smiselno, da se oblikuje partnerstvo za razvoj. Po njegovem je namreč očitno, da takšno partnerstvo ne bi bilo iskreno, in ne bi prinašalo tistega, za kar ga potrebujemo, to je, "da vsi skupaj skušamo najti najboljše ukrepe iz krize".

Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic pa meni, da je za formalno oblikovanje partnerstva še čas. Prepričan je tudi, da vsako partnerstvo potrebuje zaupanja vredne sodelavce, ki se morajo prej dokazati. Na vprašanje, ali bodo v stranki partnerstvo podprli, pa je dejal, da se bodo o tem še odločali, "in sicer na podlagi dejstev in ne praznih obljub".

Janša: Partnerstvo ne le za protikrizne ukrepe

Že pred tem je Janša danes zanikal izjave nekaterih predsednikov strank, da naj bi se sodelovanje, za katerega so so se dogovorili, nanašalo zgolj na protikrizne ukrepe. Kot je dejal, o tem na sestanku ni bila sprejeta nobena odločitev, "bilo pa je izrecno poudarjeno, da protikriznih in razvojnih ukrepov ni mogoče vsebinsko ločiti".

Kot je na današnji novinarski konferenci dejal Janša, je to, da protikriznih in razvojnih ukrepov ni mogoče vsebinsko ločiti, "pošteno povedal tudi predsednik vlade Borut Pahor, ko je predstavljal zaključke tega dogovora". Kljub temu se po njegovih besedah v zadnjih dneh javnosti "servira informacije, kot da se dogovor o sodelovanju nanaša zgolj na protikrizne ukrepe. To enostavno ni res, pa tudi tehnično ne bi bilo izvedljivo," je dejal Janša in dodal, da se skuša očitno prikazati neko "virtualno stanje, ki se dejansko ni zgodilo".

Po besedah predsednika SDS je v zadnjih dneh zaradi izjav nekaterih politikov vladne koalicije nastal vtis, da je sodelovanje v partnerstvu za razvoj "neko darilo opoziciji", kar pa je po njegovem "popoln nesmisel". "Gre za reševanje skupnih težav, ki jih imamo. Če je kaj nenavadno, je nenavadno, da pomoč ponuja opozicija. Tega namreč opozicija običajno ne dela," je dejal.

Predsedniki vseh parlamentarnih strank so na sredinem sestanku dosegli ustni dogovor o sodelovanju pri premagovanju finančne in gospodarske krize. Pri tem sta Pahor in predsednik Zaresa Gregor Golobič izrecno poudarila, da se dogovor nanaša le na usklajevale o ukrepih za premagovanje finančne in gospodarske krize. Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa, da bi se sporazum, če bi bil podpisan, nanašal izključno na ukrepe, ki se tičejo premagovanja krize.

Golobič je pred koalicijskim vrhom povedal, da so se na sestanku glede partnerstva dogovorili le to, da si bodo v kriznih ukrepih izmenjevali krizne dokumente in pobude, "predsednik vlade pa je tudi predlagal, da bi v tem vmesnem času nekdo delal na dokumentu, ki bi ga podpisali, in v katerem bi opredelili kakšno dodatno obliko sodelovanja. To je bilo vse, kar je bilo dogovorjeno," je dejal.

Na vprašanje, ali je sodelovanje v partnerstvu zanj še smiselno, pa je odgovoril, da bodo v stranki po zadnjih dogodkih v DZ o tem še razmislili.

Spomnimo ...

Novo partnerstvo za razvoj, nekakšno nadkoalicijo, je Pahorju predlagala SDS oziroma nekdanji premier Janez Janša. Partnerstvo bi bilo predvsem kot sodelovanje opozicije in koalicije v kriznih razmerah. Pahor je bil temu predlogu bolj naklonjen kot nekatere druge koalicijske stranke, predvsem Zares in LDS.

V LDS so ob predlogu povedali, da so načeloma pripravljeni sodelovati pri oblikovanju sporazuma med parlamentarnimi strankami, vendar le v času krize. V LDS menijo, da mora besedilo sporazuma nastati v koaliciji in da je časovno omejeno le na izhod iz krize. Tudi v Zares so povedali, da so partnerstvu za razvoj načeloma naklonjeni, da pa nasprotujejo partnerstvu, ki ga je predlagala SDS (partnerstvo 2 + 10). Tudi v DeSUS so parnterstvo za razvoj načeloma podprli, vendar v smislu sodelovanja za izhod iz krize, nasprotujejo pa temu, da bi v njegovem okviru obravnavali praktično vse vsebine. Je pa zato Pahor bolj naklonjen partnerstvu za razvoj, ne le v času premagovanja krize. Po njegovem bi bilo treba partnerstvo za razvoj postaviti v okvir tega, čemur sam pravi nova razvojna paradigma.