Zaradi preplaha finančne posledice

Okrog 10.40 ure je neznanec poklical na Operativno komunikacijski center (113) in sporočil, da je v ljubljanski sodni palači nastavljena bomba. Klic naj bi prišel iz ene od javnih telefonskih govorilnic na območju ljubljanske mestne četrti Moste.

Na sporočilo so se takoj odzvale policije patrulje, zaposlene in stranke pa so iz poslopja evakuirali na varno. "Na kraj so prispeli policisti in protibombni tehniki, pri iskanju eksplozivnega telesa pa sodeluje policijski pes," je za 24ur.com povedala tiskovna predstavnica policije Martina Gramec.

V poslopju ljubljanske sodne palače so prostori okrajnega, okrožnega in višjega sodišča, svoj sedež pa ima tudi Vrhovno sodišče RS. Okrog 13. ure so policisti končali spregledom, eksploziva pa niso našli. Gramčeva je potrdila, da je tudi v tem primeru šlo za lažni preplah.

Pred enim tednom, točneje 23. marca, je neznanec grozil s postavljeno bombo na mariborskem sodišču, vendar se je obvestilo izkazalo za neresnično.

Pred dvema tednoma, 15. marca, je bil podoben, prav tako lažen preplah v stavbi koprskih sodišč. Kot kaže, si je neznanec oziroma več neznancev v zadnjih treh tednih rezerviralo en dan za strašenje po slovenskih sodiščih.

Šturm: Vsaka grožnja pomeni 200 izgubljenih dni

Sodni sistem je z domnevno podtaknjeno bombo v ljubljanski sodni palači utrpel velik izpad, je poudaril minister za pravosodje Lovro Šturm. Po njegovih besedah je bilo z evakuacijo palače, kjer dela nad 200 sodnikov, izgubljenih 200 delovnih dni, v katerih bi lahko rešili 150 sodnih zaostankov.

Današnji dogodek je ocenil za izredno neodgovorno dejanje posameznikov, ki bi jih bilo treba po Šturmovem mnenju javno obsoditi. Vsak sodni zaostanek, ki ga kot takega prepozna Evropsko sodišče za človekove pravice, stane državo milijon tolarjev, torej je samo posredno škodo mogoče oceniti na 150 milijonov tolarjev, je poudaril minister.

Ob tej priložnosti je pozval vse, ki imajo opravka s sodišči in sodnimi postopki, naj zaupajo v delovanje sodišč ter naj se redno udeležujejo razpisanih narokov. "Kajti zaostanki od razpisanih sodnih narokov pomenijo dodatno obremenitev sodišč in dodatno motnjo v učinkovitosti dela pravosodnega sistema," je dejal Šturm. Prepričan je tudi, da bodo v naslednjih tednih storili vse za zagotovitev optimalnega delovanja sodišč.

Še več denarja za varnost sodišč

Državni sekretar na ministrstvu Robert Marolt je pojasnil, da je varovanje sodišč trenutno prepuščeno posameznemu sodišču glede na sredstva, s katerimi razpolagajo. Po njegovih besedah so sicer letos zbrali želje in potrebe pravosodnih organov po nakupu varnostne opreme, vendar so potrebni še razpisi za njen nakup.

Poleg tega ministrstvo za notranje zadeve pripravlja uredbo o obveznem organiziranju službe varovanja, v okviru katere bodo določili t.i. kritično infrastrukturo, torej pravosodne organe. V sodelovanju z notranjim ministrstvom pa pripravljajo tudi podzakonski akt k zakonu o sodiščih, v katerem bodo določili varnostne standarde poslovanja sodišč, je povedal Marolt.