Zaradi povečanega števila prošenj za mednarodno zaščito odobrene nove zaposlitve

Vlada Republike Slovenije se je seznanila z informacijo o bistvenem povečanju števila prošenj za mednarodno zaščito in aktivirala tretjo fazo Kontingentnega načrta Republike Slovenije za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito ter izvajanja postopkov mednarodne zaščite v delu, ki se nanaša na izvajanje postopkov mednarodne zaščite, piše na spletnih straneh vlade.

V skladu s sprejetim kontingentnim načrtom je Ministrstvo RS za notranje zadeve preseglo kvoto prošenj, ki jih lahko kakovostno in nemoteno obravnava z rednimi kadrovskimi, finančnimi, materialnimi in logističnimi zmogljivostmi. Glede na statistične podatke so že od aprila 2018 izpolnjeni pogoji za aktiviranje tretje faze povečanja, zato kadrovske zmogljivosti in prostorske kapacitete ne zadoščajo za nemoteno izvajanje dela na področju postopkov mednarodne zaščite. Število prošenj za mednarodno zaščito je od aprila do septembra 2018 višje od 250 na mesec.

Kontingentni načrt tako predvideva pri aktiviranju prve, druge in tretje faze dodatnih 32 zaposlitev za določen čas, zagotovitev dodatnih poslovnih prostorov, opremo za delo in štiri vozila. Navedeno se nanaša izključno na izvajanje postopkov mednarodne zaščite in ne posega na izvajanje kontingentnega načrta v delu, ki se nanaša na zagotavljanje oskrbe in nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito, so zapisali.

Vlada RS je Kontingentni načrt RS za zagotovitev nastanitve in oskrbe pri povečanem številu prosilcev za mednarodno zaščito sprejela 16. julija 2015. Kontingentni načrt je preventivni akcijski načrt države, kako se odzvati v primeru povečanega in nenadnega porasta (spontanega prihoda) prosilcev za mednarodno zaščito v Republiko Slovenijo, je pojasnjeno na spletnih straneh Ministrstva RS za notranje zadeve.

Da bi se pripravile na morebitno povečanje prihoda prosilcev, je večina držav članic EU že pripravila ali pa je v fazi priprave takega načrta. Kontingentni načrt se ne navezuje na tako imenovani sprejem beguncev po kvotah. "Iz prakse držav članic EU izhaja, da se najprej uporabijo zmogljivosti nastanitvenih kapacitet pristojnih migracijskih organov, sledi uporaba zmogljivosti drugih organov državne uprave, kot skrajni ukrep pa se uporabi zunanje zmogljivosti (zasebna nastanitev, hoteli, nastanitvene kapacitete civilne zaščite)," je zapisano.

Ob aktiviranju tretje faze dodatna nastanitev za največ 400 oseb

Tretja faza povečanja predvideva masovni prihod prosilcev (od 500 do 900 oseb) in zagotovitev dodatnih začasnih nastanitvenih kapacitet. V primeru množičnega dnevnega prihoda prosilcev, ko so nastanitvene kapacitete zapolnjene tako v azilnem domu, integracijskih hišah, Centru za tujce v Postojni kot tudi v začasnih nastanitvenih kapacitetah MNZ in Policije, je treba poiskati začasne nastanitvene kapacitete za nujne primere. Takrat se aktivira pomoč v okviru zmogljivosti vseh ministrstev in ostalih organov RS. Ob aktiviranju tretje faze lahko Uprava RS za zaščito trenutno ponudi dodatno nastanitev za največ 400 oseb.

Zagotovijo se tudi dodatna finančna sredstva, dodatni kadri (socialna služba, medicinska sestra) na vseh novih lokacijah, operativna služba, zakoniti skrbniki, dodatni prevajalci, prostovoljci ...

Za osnovno oskrbo posameznega aktiviranja tretje faze kontingentnega načrta, ki je pripravljena za ocenjeno število 900 oseb, bo potrebnih približno 12,6 milijona evrov, kar pomeni, da bo morala vlada glede na zagotovljena proračunska sredstva in razpoložljiva sredstva iz evropskega sklada AMIF, zagotoviti dodatnih 11,3 milijona evrov.