FOTO: Nasmejana in optimistična zunanja ministra

Na Bledu poteka četrti Strateški forum, in sicer na temo vpliva gospodarske krize na gospodarske in geopolitične spremembe v Evropi in Evraziji. A vsaj za Slovence je bilo veliko bolj zanimivo sosedsko vprašanje. Na Bledu se je namreč zunanji minister Samuel Žbogar sestal z vodjem hrvaške diplomacije Gordanom Jandrokovićem, pogovori med Slovenijo in Hrvaško pa se po njunih besedah nadaljujejo. Dodala sta, da je bil narejen napredek, a vse čaka še veliko dela.

O podrobnostih današnjih pogovorov ministra nista želela govoriti, ker, kot sta pojasnila, "je tak dogovor". "Mislimo, da bomo lažje prišli do rešitve, če jo najprej dorečemo med sabo, potem pa jo bomo razložili tudi javnosti," je pojasnil Žbogar. "Ko bo prišel čas, bosta tako slovenska in hrvaška javnost zagotovo izvedeli o vseh podrobnostih naših pogovorov," pa je zagotovil Jandroković.

Vseeno pa je minister Žbogar razložil, kakšne spremembe so se v zadnjem mesecu zgodile: "Danes smo pogledali, kje smo. Predsednika vlad sta se sestala konec julija meseca, začrtala sta nek okvir, neko pot. Čez avgust smo delali na teh idejah, na teh elementih in danes smo pogledali do kje smo prišli."

Oba ministra sta izrazila optimizem, da so dogovori na dobri poti. Žbogar je ob tem izrazil upanje, da bo dogovor o rešitvi spora glede meje med državama možno doseči do konca leta. "Moramo biti optimistični in za to si moramo prizadevati. Ne smemo biti pa naivni," je dejal Žbogar in dodal, da meni, da se tokrat zelo iskreno pogovarjajo. "Prvič imam zelo dobre pogovre, zelo odprte pogovore, tudi zelo sproščene pogovore s svojim kolegom, mislim da se je okrepilo neko zaupanje, neko spoštovanje, ki je manjkalo," je dejal Žbogar.

Tudi hrvaški zunanji minister je bil po pogovoru z Žbogarjem in tudi slovenskim premierjem Borutom Pahorjem  poln dobrih besed. "Verjamem, da smo na dobri poti," je še dejal Jandroković. "Ugotovili smo, da smo veliko že naredili in da nas čaka še veliko dela," je dejal Jandroković.

O vsebini pogovorov ni želel govoriti niti slovenski premier Pahor, ki je skupaj z Žbogarjem sprejel Jandrokovića. Pogovori so potekali v precej sproščenem vzdušju, tudi med sprehodom ob Blejskem jezeru, trajali pa so slabe pol ure.

O pogovorih s Hrvaško je sicer Pahor v pozdravnem nagovoru obvestil tudi udeležence Strateškega foruma Bled. Kot je dejal, so diplomati zelo aktivni pri iskanju rešitve. Spomnil je na julijsko srečanje s hrvaško kolegico Jadranko Kosor v Trakošćanu in poudaril, da je bilo to zelo dobro srečanje. "Delamo vse, kar je mogoče, da bi našli rešitev kar najhitreje. Iščemo rešitev, ki bo dobra za obe strani," je dejal slovenski premier in dodal, da si Slovenija želi rešitev vprašanja meje med državama pred vstopom Hrvaške v EU.

Žbogar in Lajčak predvsem o položaju v BiH

Sicer se je ob robu omenjenega foruma Žbogar srečal tudi s slovaškim kolegom Miroslavom Lajčakom, govorila pa sta predvsem o položaju v BiH in o vlogi Evropske unije. Poudarila sta, da je EU tista, ki ima pri stabilizaciji položaja v BiH vodilno odgovornost in vlogo.

Ministra sta se strinjala, da bi EU morala v BiH narediti več za okrepitev zavesti, da mednarodna skupnost ni pozabila na to državo. Lajčak, nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH, pa je pri tem pohvalil tudi slovensko akcijo v zvezi s pomočjo strokovnjakom BiH pri vizumskih postopkih.

Rusiji je treba prisluhniti in obratno

In čeprav je prvi dan Strateškega foruma vsaj v slovenskih očeh zaznamovalo srečanje slovenske in hrvaške strani, pa so se številni gosti na Bledu kot že omenjeno posvečali povsem drugi temi. Panelisti foruma so ugotavljali, da mora Evropa prisluhniti Rusiji v razpravi o novi evropski varnostni strukturi, vendar pa mora tudi Rusija prisluhniti Evropi.

"Ne vidim institucionalnega vakuuma, problem je, da se ne spoštujejo obstoječe institucije," je dejal slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak. To je bil po njegovih besedah tudi problem vojne v Gruziji pred enim letom.

Sedanje strukture sicer ponujajo nekatere odgovore, vendar so nepopolne, ker ne vključujejo Rusije, je na drugi strani prepričan direktor moskovskega centra Carnegie Dmitrij Trenin.

Ta sistem je zato po njegovem treba spremeniti. "Brez Rusije ne gre," je dejal in hkrati opozoril, da je eden glavnih problemov v Gruziji in Ukrajini ta, da si te države želijo v EU in Nato, kljub temu, da po njegovih besedah večina njihovih prebivalcev temu nasprotuje.

Po drugi strani pa so ga ostali sogovorniki opozorili, da je Rusija pravzaprav preveč obremenjena z Natom, pozablja pa na Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Ta organizacija je bila zasnovana ravno za to, da bi Rusijo vključili v varnostna vprašanja v Evropi, je poudaril generalni sekretar Ovseja Marc Perrin de Brichambaut.