Vzdolž večjega dela jadranske obale piha močan jugo, ki je ob znižanem zračnem tlaku in polni luni poskrbel za povišano plimovanje morja tudi pri nas. Morje je obalno črto tako prestopilo že ob jutranji plimi in se razlilo na najbolj izpostavljenih delih obale.
Še višja večerna plima pa je ob deževju poskrbela za poplavljanje tudi nižjih delov obale. Gladina morja je tako močno povišana; na mareografski postaji Koper je ob 20.50 dosegla vodostaj 373 centimetrov, kar je po navedbah Agencije RS za okolje (Arso) redek pojav. Šlo naj bi celo za drugo najvišjo plimo pri nas v več kot petdesetih letih! Vzrok za tako obsežno poplavljanje morja so polna luna, približevanje sredozemskega ciklona in zelo močan jugo vzdolž celotnega Jadranskega morja, kar potiska morsko vodo proti severu.
Zaradi navedenih razlogov morje poplavlja nižje dele obale v višini okoli 70 centimetrov. Povišano je tudi valovanje morja, pri tem pa je najbolj ogrožen predel rta Madona v Piranu.
Zaradi nevarnosti visokega plimovanja morja v Piranu je Regijski center za obveščanje Koper sprožil sireno javnega alarmiranja z opozorilom na nevarnost.
Kot je razvidno iz fotografij, ki so nam jih posredovali bralci, sta pod vodo Tartinijev in Prvomajski trg in piranska Punta. Ponekod voda sega do pasu. Poplavljeni so tudi deli Kopra in Izole, je razvidno iz spletne strani Uprave RS za zaščito in reševanje.
Obilno deževje in močni sunki vetra so sicer težave čez dan povzročali tudi drugod po državi: Ob 19.00 so na cesti Ljutomer–Gresovščak (občina Ljutomer) gasilci PGD Gresovščak odstranili podrto drevo. Ob 18.05 je v naselju Vrata (občina Dravograd) zaradi močnega deževja puščala streha stanovanjskega objekta. Gasilci PGD Dravograd so preprečili nadaljnje zamakanje v objekt. Ob 16.28 so na Mladinski ulici v Murski Soboti gasilci iz PGD Murska Sobota zaradi zatekanja vode s folijo prekrili manjši del ostrešja ob dimniku. Od 10.56 dalje je na hitri cesti Nanos–Ajdovščina zaradi burje, ki je pihala v sunkih med 80 in 100 kilometri na uro, veljala zapora prometa za kamp prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do osem ton. Ob 8.47 je v zadružnem domu na Vogrskem (občina Renče-Vogrsko) meteorna voda zalila jašek, v katerega je vkopana cisterna za nafto. Gasilca PGD Renče-Vogrsko sta vodo izčrpala in preventivno namestila protipoplavne vreče. |
Porast rek in razlivanja
V večjem delu države naraščajo tudi reke, ponekod so možna razlivanja, so sporočili z Arsa. Velike pretoke so že dosegle reke v jugozahodni Sloveniji, ostale reke po državi jih bodo jutri.
Ob močnejših nalivih lahko ponoči hitro narastejo manjši hudourniški vodotoki, zlasti na območju Slovenske Istre, delu Primorske in v osrednji Sloveniji - tam bodo možna razlivanja, ponekod lahko manjše reke tudi poplavijo. Na kraških poljih se bodo ojezerjene površine v prihodnjih dneh povečale.
V sredo med sedmo in enajsto uro bo morje ponovno poplavilo nižje dele obale v predvidoma višini od 30 do 60 centimetrov.
S približevanjem sredozemskega ciklona ob morju zapihal okrepljen jugo
Po tem, ko je bilo težišče padavin večji del dneva nad južno in vzhodno Slovenijo, se je proti večeru prestavilo proti zahodu. Tudi noč na sredo bo oblačna s pogostimi padavinami, vzpostavljali se bodo pasovi intenzivnejšega dežja. Predvsem v jugozahodni Sloveniji bodo nastajali krajevni in dolgotrajni nalivi, v bližini morja se bodo pojavljale tudi nevihte. Sunki južnega vetra bodo tam lahko presegali 70 kilometrov na uro, zato velja oranžno opozorilo.
Najhladnejša zračna masa se sicer zadržuje nad severozahodno Slovenijo, kjer je tudi meja sneženja najnižje. K njenemu dodatnemu nižanju pa vpliva intenziteta padavin. Tako je proti večeru na območju Rateč in gorenjskih mejnih prelazov dež prešel v sneg, občasno sneženje pa se bo tu še nadaljevalo. Ob ugodnem scenariju lahko zapade več kot 20 centimetrov snega. Drugod sneži bistveno višje, večinoma nad 1800 metrov nadmorske višine.
Temu primerno razgibane so tudi temperature. Na območju Rateč in Kranjske Gore je bilo popoldne le malo nad 0 stopinj Celzija. V večjem delu Slovenije je bilo čez dan od 5 do 8, na Primorskem pa so termometri kazali od 12 do 15 stopinj Celzija.
Padavine bodo oslabele šele v sredo zvečer, v alpskih dolinah bo tudi snežilo
Tudi sreda bo oblačna s pogostimi padavinami. V alpskih dolinah bo ob dovolj intenzivnih padavinah še snežilo, v primeru šibkejših padavin pa se bosta mešala dež in sneg. Drugod bo meja sneženja na okoli 1800 metrov nadmorske višine, s pomikom ciklona proti severu pa se bo pozno popoldne in zvečer spustila do nadmorske višine okoli 1000 metrov. V krajih z izrazitejšim vetrom se bo ogrelo nad 10 stopinj Celzija, v alpskih dolinah pa bo le malo nad 0 stopinj Celzija.
Večji del četrtka bo večinoma suh, tudi z nekaj sončnimi žarki. A že v petek se nam bo približal nov ciklon, ki mu bo predvidoma v nedeljo sledil še en. Od petka do nedelje bo tako spet oblačno s pogostimi in predvsem na zahodu tudi obilnimi padavinami. Razmeroma toplo bo z najvišjimi temperaturami po nižinah okoli 10 stopinj Celzija.
V visokogorju Julijskih Alp bo zapadlo še veliko snega
Na območju Julijskih Alp nad nadmorsko višino okoli 2000 metrov, kjer bo temperatura vztrajala pod ničlo in kjer bodo tudi padavine najobilnejše, se bo snežna odeja do konca tedna odebelila še za več kot meter, kar pomeni, da bo na Kredarici in Kaninu presegla dva metra. Po podatkih Arsa se bo nevarnost snežnih plazov v visokogorju Julijskih Alp povečala in bo v sredo in četrtek znatna, tretje stopnje. Drugod bo večinoma zmerna, druge stopnje, v vzhodnejšem delu naših gora pa bo zaradi majhne količine novega snega ostala majhna, prve stopnje. Predvsem bodo nevarna strmejša pobočja ter mesta z napihanim snegom. Obisk visokogorja zlasti v Julijskih Alpah zato do nadaljnega odsvetujemo, so še zapisali pri Arsu.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.