Preiskovalci NPU so v prvi zadevi ovadili štiri osumljence zaradi suma zlorabe položaja in ponarejanja oz. uničenja poslovnih listin. Zaradi plačevanja fiktivnih računov naj bi več oseb pridobilo 230 tisoč evrov nezakonite premoženjske koristi. V drugi zadevi so prav tako ovadili štiri osumljence zaradi suma zlorabe položaja ter pranja denarja. Zaradi plačila fiktivnega računa nezakonita premoženjska korist v tem primeru znaša 150 tisoč evrov. V obeh zadevah je tako skupaj v igri 380 tisoč evrov domnevno nezakonitih zaslužkov.
Hišne preiskave zaradi spornih poslov, v katere naj bi bili vpleteni slovenski in tuji državljani, ter sumov milijonskega pranja denarja so preiskovalci NPU opravili marca lani. Takrat smo poročali, da naj bi bil glavni organizator poslov prav Rok Snežič. Sumijo ga, da naj bi bil vodja slamnatih oseb, številnih državljanov BiH, ki so v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem odpirali bančne račune, kamor so prejemali fiktivna nakazila slovenskih družb, nato pa so ta denar dvigovali v gotovini. Pri pranju denarja naj bi pomagala tudi Đuđićeva, pri spornih bančnih transakcijah pa naj bi sodelovalo več slovenskih gospodarskih družb.
Bilo je 40 hišnih preiskav, tudi na Hrvaškem ter v BiH. Vseh vpletenih oseb v tej zadevi je 20, s kaznivimi dejanji pa naj bi osumljenci pridobili za skoraj 7 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Preiskavo usmerja Specializirano državno tožilstvo, ki je prvo ovadbo iz te preiskave na mizo dobilo že nekaj mesecev nazaj, drugo pa po naših podatkih junija. Sicer pa je to šele začetek, pravijo naši viri, saj morajo kriminalisti pregledati in analizirati še veliko zasežene dokumentacije ter bančnih transakcij.
Kot je znano, je Snežiča in ostale osumljence pod drobnogled vzela Specializirana preiskovalna skupina, v kateri poleg preiskovalcev NPU sodelujejo še Finančna uprava, Urad za preprečevanje pranja denarja in Specializirano državno tožilstvo, ki tudi vodi in usmerja preiskavo. Na dan hišnih preiskav v treh državah se je pojavil sum, da je bil Snežič vnaprej obveščen, da ga bodo obiskali kriminalisti, saj ga ni bilo na nobenem od naslovov, ki jih sicer uporablja. Da naj bi bili tudi drugi osumljenci pripravljeni na prihod preiskovalcev, je po naših informacijah kazalo še več različnih okoliščin. Zato so se glede uhajanja informacij pojavili očitki tudi na račun takratne vodje NPU Petre Grah Lazar, ki naj bi se pred leti, ko je bila še kriminalistka na NPU, družila z Rokom Snežičem. Kaj so pokazali notranje varnostni postopki, nam ni znano.
Osumljenci dvignili več kot 20 milijonov evrov gotovine?
Urad za preprečevanje pranja denarja je pred časom ugotovil, kot smo že razkrili, da so bančne transakcije Đuđićeve povezane z več kot 10 državljani BiH, ki so v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem že od leta 2016 odpirali transakcijske račune, kamor so prejemali različna nakazila pravnih in fizičnih oseb. Ta denar naj bi si potem nakazovali med povezanimi računi in ga na koncu vedno dvignili v gotovini. Po neuradnih podatkih naj bi državljani BiH z različnih bančnih računov dvignili več kot 20 milijonov evrov gotovine. Đijana Đuđić naj bi na račun prejemala zelo visoke zneske, tudi po več kot milijon evrov, kar je nato vedno dvignila v gotovini.
Tudi pri njej so kriminalisti opravili hišno preiskavo in še pri sedmih drugih osumljencih, odredbe pa je izdalo sodišče v Banjaluki in Prijedoru. Snežič naj bi bil po mnenju Policije organizator verige finančnih transakcij, v sistem pa naj bi bile vpletene slamnate osebe, ki so izstavljale fiktivne račune. Nadziral naj bi tudi dvige gotovine. Snežič naj bi Đuđićevo neuradno večkrat osebno peljal iz BiH v Slovenijo, da je pri nas dvignila gotovino. Snežič vse očitke o domnevno spornih poslih že ves čas zanika.
Pranje denarja za 5-odstotno provizijo?
Poznavalci zgodb o organiziranem pranju denarja v Sloveniji so razlagali, da naj bi Snežič podjetjem ali fizičnim osebam, ki želijo oprati denar, v povprečju za to "storitev" zaračunal pet odstotkov provizije. Stranke naj bi mu prinesle gotovino, ki naj bi si jo potem v BiH na račun položila Dijana Đuđić, nato pa prenakazala na svoje račune v drugih državah. Z osebo, ki je dala denar, pa pri notarju sklenejo posojilno pogodbo in prikažejo, kot da je Đuđićeva nekomu posodila večjo vsoto denarja, pogodbo pa zavarujejo še z vpisom zastavne pravice na nepremičnini. Tako naj bi strankam pomagali oprati denar.
Potem ko je v javnost prišla afera z SDS in se je razkrilo, da naj bi Đuđićeva denar posodila tudi tej stranki, pa naj bi Snežič za takšne manevre začel uporabljati druge državljane BiH. Kot smo že poročali, naj bi več kazenskih ovadb zaradi izstavljanja fiktivnih računov, ponarejanja listin in spornega poslovanja v različnih slovenskih podjetjih zoper Dijano Đuđić in druge vpletene vložila tudi Finančna uprava RS oz. različni finančni uradi, ki so v inšpekcijskih postopkih odkrili nepravilnosti.
Sporna nakazila naj bi prihajala na bančne račune na Cipru, Slovaškem, Madžarskem, v Švici in Avstriji ter pri nas. Na enem od bančnih računov v Avstriji naj bi bila po neuradnih podatkih pooblaščena tako Đuđićeva kot tudi Rok Snežič, na računu pa naj bi bili kar trije milijoni evrov. Njuno poslovno sodelovanje je bilo pred leti omenjeno tudi v poročilu preiskovalne komisije državnega zbora, ki se je ukvarjala s sumi pranja denarja. A Snežič je takrat za oddajo 24UR povedal, da z Đuđićevo ni sodeloval, da gre samo za umazano predvolilno kampanjo in nabiranje točk na škodo drugih ljudi.
Kaj vse bo še razkrila kriminalistična preiskava na NPU, kateri sumi se bodo potrdili in kdo vse bo še ovaden, bo znano, ko bodo preiskovalci končali z delom.
Na Generalni policijski upravi medtem pravijo, da "je bilo v kriminalistični preiskavi zaradi suma storitve več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic pri gospodarski dejavnosti ter kaznivih dejanj goljufije v marcu 2021 opravljenih preko 40 hišnih preiskav na območju Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Storitve kaznivih dejanj je trenutno osumljenih 20 oseb iz več slovenskih gospodarskih družb, ki so si ob pomoči slovenskih in tujih državljanov na škodo teh družb pridobile za skoraj sedem milijonov evrov protipravne premoženjske koristi".
Kriminalistična preiskava, ki jo usmerja Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, še ni zaključena in intenzivno poteka, poudarjajo. Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada poleg zbiranja obvestil pregledujejo obsežno listinsko dokumentacijo in elektronske podatke.
"Preiskovalci NPU so marca 2022 zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in ponareditve ali uničenja poslovnih listin kazensko ovadili štiri osebe zaradi pridobitve protipravne premoženjske koristi 230.000 evrov več osebam na podlagi plačila prejetih fiktivnih računov. Prav tako so junija 2022 podali kazensko ovadbo zoper štiri osebe zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in pranja denarja zaradi plačila prejetega fiktivnega računa v višini 150.000 evrov in pridobitve protipravne premoženjske koristi," pravijo na GPU.
KOMENTARJI (980)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.