Zaradi glasovnic prva tožba

Okoli 40.000 glasovnic, ki so jih poslali v tujino, je prvi dan po volitvah dvignilo veliko prahu. Elena Pečarič, ki se ni uspela uvrstiti v drugi krog predsedniških volitev, je v nedeljo oddala pobudo za oceno ustavnosti zakona o volitvah v državni zbor, kot tudi upravno tožbo zoper odločitev DVK (državne volilne komisije), da razpošlje številnim volivkam in volivcem prazne glasovnice.

Pečaričeva je opozorila, da je DVK z razpošiljanjem praznin glasovnic v tujino, na katerih niso bila izpisana imena predsedniških kandidatov, predvsem medijsko manj izpostavljenim kandidatom kršila pravico "biti voljen".

Pečaričeva meni, da so v času volilne kampanje zasebni mediji delovali izredno diskriminatorno in so razlike med kandidati vzdrževali ves čas. Pošiljanje praznih glasovnic po pošti v tujino je po njenem mnenju "nenaključno nadaljevanje takega početja, saj pri praznem listku volivka ali volivec odločata "po spominu", namesto da bi izbirala "po videnem seznamu."

Med drugim je Pečaričeva opozorila, da je možnost pošiljanja praznih glasovnic v tujino, po zakonu o volitvah v državni zbor, predvidena le v primeru, ko volivci v tujini živijo tako daleč, da pošto prejemajo v daljšem časovnem zamiku. Po njenih besedah v primeru letošnjih volitev pošiljanje praznih glasovnic ni bilo potrebno. Prve so namreč začeli razpošiljati šele 11. oktobra, ko so bili že vsi kandidati uradno potrjeni.

Pečaričeva je na upravno sodišče naslovila še tožbo zaradi kršenja pasivne volilne pravice in temeljnih svoboščin. V slednji je zahtevala ugotovitev protizakonitosti uporabe praznih glasovnic, ki jih je DVK poslala v tujino.

"DVK je v tujino poslala več deset tisoč glasovnic, ki pa lahko ob pričakovanih tesnih izzidih bistveno vplivajo na izid volitev in na vrstni red kandidatov, ki se bosta udeležila volitev v drugem krogu," je zapisala v sporočilu za javnost.

Gaspari se ne bo pritožil

Predsedniški kandidat Mitja Gaspari, ki se je po neuradnih rezultatih DVK uvrstil na tretje mesto v prvem krogu predsedniških volitev, se ne bo pritožil zaradi spornega pošiljanja glasovnic v tujino, je povedala njegova tiskovna predstavnica Lara Ham.

V opozicijski LDS, ki je podpirala Gasparijevo kandidaturo, pa bodo počakali na uradne rezultate prvega kroga, ki bodo znani 30. oktobra, nato pa bodo preučili tudi možnost pritožbe.

Jelinčič kritičen

To, kar se dogaja z glasovnicami v tujini, je razvrednotenje volitev in demokracije, je pritožbo na izid volitev napovedal Zmago Jelinič Plemeniti.

„To kar je naredila dvk je v neskladju z demokratičnimi načeli. Zdaj zakaj je to naredila, sta lahko dva razloga, en razlog je, da ne pozna slovenske zakonodaje, drugi razlog pa je, da je podlegla političnim pritiskom,“ je bil kritičen Jelinčič, zato zahteva odstop članov državne volilne komisije.

Prešteli poštne glasovnice iz domovine

Glede na tesni izid in majhne razlike med kandidati lahko jeziček na tehtnici predstavljajo tudi glasovi približno 73.000 volivcev, ki imajo stalno bivališče v tujini. Prav zapleti s pošiljanjem približno 39.000 glasovnic v tujini lahko po mnenju zlasti predstavnikov opozicije vržejo senco dvoma na celoten potek prvega kroga volitev.

Sicer pa je bila volilna udeležba 57,19-odstotna, kar je najnižja doslej na predsedniških volitvah v samostojni Sloveniji. Od skupaj 1.696.473 volilnih upravičencev so za zdaj prešteli 979.283 glasovnic. 974.233 od teh je bilo veljavnih, 5.050 pa neveljavnih. Najvišja udeležba je bila v volilni enoti Ljubljana Center (61,65-odstotna), najnižja pa v volilni enoti Maribor (54,17-odstotna).

Na direktoratu za upravne notranje zadeve na ministrstvu za notranje zadeve so letos prejeli manj kršitev volilnega molka kot prejšnja leta. Tokrat so zabeležili 46 domnevnih kršitev. 18 je povezanih s tiskanimi in elektronskimi mediji, 11 se jih nanaša na volilne letake, 19 na plakate, sedem na agitiranje, ena kršitev pa se je zgodila na medmrežju. 18 domnevnih kršitev se je zgodilo v Ljubljani z okolico, 14 na Štajerskem, po štiri na Dolenjskem in na Primorskem, dve pa na Notranjskem, Gorenjskem in v Prekmurju.

Bo tesen izid prinesel epilog na sodišču?

Pravni strokovnjak Miro Cerar je na vprašanje o tem, ali lahko prvi krog predsedniških volitev epilog dobi šele na sodišču, pojasnil, da je v prvi vrsti vse odvisno od izida volitev. "Če bo izid tako tesen, da bi se izkazalo, da bi bilo glasovanje iz tujine lahko jeziček na tehtnici, potem obstaja možnost, da bo kdo od kandidatov res sprožil pravno pot. Še posebej tista kandidata, med katerima bo razlika zelo tesna za uvrstitev v drugi krog," je izjavil Cerar.

Pravno pot bi lahko posamezen kandidat izbral, če bi bila razlika med njim in drugim tako majhna, da bi se izkazalo, da lahko glasovnice iz tujine bistveno vplivajo na izide, pojasnjuje Cerar. Hkrati pa dodaja, da se seveda lahko izkaže še kakšna druga nepravilnost v katerem izmed volilnih okrajev. Potem bi po njegovem mnenju obstajala možnost za ukrepanje po pravni poti, "a je to odvisno predvsem od kandidatov".

"Če bi kdo od kandidatov sprožil pravni spor, potem bi o tem odločalo vrhovno sodišče, ki bi seveda moralo ugotoviti, ali je šlo za nepravilnosti ali ne, oziroma če je prišlo celo do nezakonitosti," pojasnjuje Cerar. Vrhovno sodišče bi lahko po njegovem mnenju potrdilo izid volitev ali pa v nasprotnem primeru presodilo, kako bistvene so nepravilnosti in kako vplivajo na izid volitev. "Če bi odločilo, da so nepravilnosti pomembno vplivale na izid volitev, potem bi vrhovno sodišče lahko zahtevalo ponovitev volitev, vendar le v segmentu, v katerem je šlo za nepravilnosti," je razložil Cerar.