Zaradi bolniških izgubili 10 milijonov delovnih dni

Zdravstveni absentizem se je v obdobju med letoma 2000 in 2008 zmanjševal, lani pa se je zopet povišal, kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Tako je bilo lani zaradi bolniškega staleža izgubljenih več kot deset milijonov delovnih dni.

Zaradi bolezni ali poškodb tako izostane dnevno od dela med približno 38.500 in 39.000 ljudi. Po oceni ZZZS je zdravstveni absentizem slovensko družbo v prejšnjem letu stal neposredno približno 430 milijonov evrov, v kar so všteti izdatki ZZZS in delodajalcev za plačevanje bolniških nadomestil, posredno pa približno med 850 in 900 milijoni evrov.

Na zavodu navajajo, da so leta 2008 odhodki za nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela v breme ZZZS znašali 201 milijon evrov, kar predstavlja 9,1 odstotka vseh odhodkov ZZZS oz. 0,56 odstotka bruto domačega proizvoda. Lani so se ti odhodki ZZZS povečali za 0,7 milijona evrov. Sicer pa delež zdravstvenega absentizma, ki ga krijejo delodajalci, znaša približno 55 odstotkov, preostali delež pa je v breme ZZZS.

Mišično-kostne bolezni, nega, poškodbe in zastrupitve, duševne motnje

Pri najpogostejšem vzroku za bolniško odsotnost, to so bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva, se je število izgubljenih koledarskih dni leta 2008 v primerjavi z letom poprej zvišalo za tri odstotke. Povečalo se tudi število izgubljenih dni zaradi nege družinskega člana. Pri vseh ostalih boleznih pa se je število izgubljenih dni znižalo v letu 2008 v primerjavi s prejšnjim letom. Še naprej na drugem mestu po vzrokih odsotnosti ostajajo poškodbe in zastrupitve izven dela, na tretjem mestu so poškodbe in zastrupitve pri delu, na četrtem mestu so bolezni dihal in na petem duševne in vedenjske motnje.

Kot razlogi odsotnosti se pogosto navajajo preprečevanje prezgodnjih porodov, zvišanje starosti nosečnic, težave z neplodnostjo, težki in neprilagojeni delovni pogoji itd. Glede tega na zavodu opozarjajo, da kljub temu da slovenska zakonodaja delodajalcu nalaga, da mora biti v času nosečnosti delavka zaščitena pred izpostavljenostjo dejavnikom tveganja ali škodljivimi delovnimi razmerami, delodajalci pogosto niso naklonjeni tem ukrepom, kar vpliva na to, da se noseče delavke zatekajo v bolniški stalež.