Pred svetovnim dnevom varnosti in zdravja pri delu, ki ga obeležujemo danes, je Svetovna organizacija dela (ILO) objavila poročilo o izzivih zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu skozi čas in danes. Prav tako je podala tudi nekaj statističnih podatkov o smrtnosti zaradi delovnih nesreč ali bolezni, povezanih z delom.
Med 2,78 milijona smrti letno je 2,4 milijona takšnih, ki so posledica z delom povezanih bolezni, še dodatnih 374 milijonov delavcev pa je obolelih oziroma poškodovanih zaradi delovnih nesreč, ugotavlja ILO. Na dan tako zaradi delovnih nesreč umre okoli 1000 ljudi, še 6500 pa jih umre zaradi bolezni, povezanih z delom. To kaže na povečanje števila umrlih delavcev z 2,33 milijona v letu 2014 na 2,78 milijona v letu 2017, so opomnili v organizaciji.
Po ugotovitvah ILO je skoraj tri četrtine smrti zaradi dela ali bolezni, povezanih z delom, posledica bolezni ožilja (31 odstotkov), različnih vrst raka (26 odstotkov) in bolezni dihal (17 odstotkov). Dobrih 86 odstotkov smrti predstavljajo bolezni, povezane z delom, medtem ko je smrtnih delovnih nesreč v tem pogledu manj kot 14 odstotkov.
Številke sicer prikazujejo ekonomsko škodo zaradi izgubljenih delovnih dni, ki na svetovni ravni predstavljajo štiri odstotke BDP, v nekaterih državah pa celo šest odstotkov BDP ali več. Ne prikazujejo pa tudi trpljenja ljudi zaradi z delom povezanih bolezni. To je po mnenju ILO vredno obžalovanja zlasti zaradi dejstva, da so raziskave v preteklem stoletju večkrat dokazale, da bi se jih dalo preprečiti.
Gre predvsem za psihosocialna tveganja, stres na delovnem mestu in druge bolezni, ki so med delavci v vseh delih sveta v porastu. V ILO so poudarili, da je treba takšne izzive nasloviti z učinkovitimi preventivnimi strategijami. Ena takšnih je globalna strategija ILO o varnosti in zdravju pri delu iz leta 2003. Ne glede na dejavnost ILO pa pomemben del odgovornosti za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja ostaja tudi na vladah, delodajalcih in delavcih.
Kot so še dodali, nesreče na delovnem mestu in z delom povezane bolezni močno vplivajo na posameznike in njihove družine, ne le z ekonomskega vidika, ampak tudi v smislu njihovega fizičnega in duševnega počutja. Seveda pa vplivajo tudi na produktivnost v podjetjih in na morebitne motnje v proizvodnih procesih, slabijo konkurenčnost podjetij in vplivajo na gospodarstvo nasploh.
Svet danes doživlja velike spremembe, povezane z učinki novih tehnologij, demografskih in podnebnih sprememb ter prehodom na zeleno gospodarstvo. Te spremembe bodo po navedbah ILO prinesle tudi nove izzive in priložnosti za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev po svetu. Delo je resda temeljnega pomena za preživetje posameznika in marsikomu predstavlja tudi smisel bivanja, a je lahko nevarno in nezdravo, če za varnost in zdravje ni ustrezno poskrbljeno, so še poudarili v organizaciji.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.