Breskev letos ne bo, naključno je ostalo nekaj plodov, kažejo pridelovalci sadja iz Krškega. "Če vidimo kje kakšen plod, to ni nič. Na drevesu bi moralo biti 30 kilogramov breskev. To pomeni 150 plodov," je povedala tehnologija Ema Zagorc.
Niti oroševanje pri letošnji pozebi ni pomagalo. Predolgo in preveč hladno je bilo. "Minus pet do minus sedem stopinj Celzija kar osem ur in enostavno je cvet odmrl," je razmere opisal direktor Evrosada Boštjan Kozole. Letos so pričakovali okoli 200 ton breskev, realnost pa je, da bodo mogoče dobili par ton sadja na celotni površini, še ocenjujejo v Evrosadu.
Tudi nasad sliv je prazen, jabolka so nekako preživela. "V primerjavi z lanskim letom, ko smo prvič zagnali ta sistem, je pridelka manj, kot bi bilo optimalno," ocenjuje Kozole, vodja proizvodnje Žiga Mikolič pa opozarja, da "tudi v letošnjem letu, ko recimo ne bo jabolk, imamo še vedno kupce, ki tega sadja ne priznavajo kot prvo klaso in tega vsekakor v normalnem letu ne moremo prodati kot kvalitetno sadje prvega kakovostnega razreda".
Kako bo z zelenjavo?
Večjih izpadov naj ne bi bilo, pridelovalci krompirja so zadovoljni, čeprav s povprečno letino. "Vsi prepomateriali, ki smo jih vložili, od semen do gnojil in energentov, vse se je podražilo," je povedal pridelovalec krompirja Andrej Turk. Zato so, pravijo, podražitve neizogibne tudi pri izdelkih. "Več kot deset odstotkov naj se ne bi dražilo," sicer ocenjuje kmetijski minister Jože Podgoršek.
In ker je sadja manj, je večja verjetnost zavajanja potrošnikov - zato že poteka poostren inšpekcijski nadzor predvsem pri obcestnih prodajalcih. "Z nadzorom res zagotavljamo potrošnikom varnost in sledljivost porekla," je dodal Podgoršek. Ali drugače: da potrošniki vemo, kaj kupujemo.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.