Srečanje poteka na željo Adamovicha, potem ko ga je Haider po razsodbi ustavnega sodišča v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi ostro napadel in mu očital nedostojno ravnanje. Podpredsednik sodišča Karel Korinek in 13 ustavnih sodnikov so v soboto ves dan razpravljali o razrešitvi Adamovicha. Če bo postopek za razrešitev uveden, bo za razrešitev potrebna dvotretjinska večina glasov 13 sodnikov.
Avstrijsko ustavno sodišče je 13. decembra lani razsodilo, da morajo biti na avstrijskem Koroškem dvojezični napisi postavljeni v tistih krajih, kjer je delež slovenskega prebivalstva 10-odstoten, doslej pa je za dvojezične napise veljal 25-odstoten prag. Haider je v odgovor na to odločitev napovedal, da bo v zvezi s postavitvijo novih dvojezičnih tabel organiziral referendum, Adamovichu pa je očital "nedostojno ravnanje". Očitek o nedostojnem ravnanju je po zakonu ena od možnih razlogov za razrešitev.
Z razsodbo ustavnega sodišča glede dvojezičnih krajevnih napisov je bilo po besedah Haiderja kršeno osnovno načelo objektivnega odločanja, saj je Adamovich, kot je poudaril Haider, o tej temi predhodno govoril s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Tako Adamovich kot Kučan sta zanikala, da bi se bila na srečanju na Dunaju 6. novembra lani pogovarjala o vprašanjih, ki se nanašajo na odločitve avstrijskega ustavnega sodišča.
Slovenski veleposlanik v Avstriji Ivo Vajgl, je v pogovoru za avstrijski časnik Kurier izrazil zaskrbljenost nad stališčem koroškega deželnega glavarja Joerga Haiderja, ki nasprotuje uresničitvi razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča glede dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. Kot je spomnil, je Slovenija v zadnjih dveh letih z Avstrijo začela odprt dialog o vseh, tudi zelo težavnih vprašanjih, napredek pa je bil storjen tudi na Koroškem. Zato se je vprašal, kakšna je sedaj njegova vrednost, če je nanj moč v vsakem trenutku pozabiti. Obenem je izrazil dvom v verodostojnost dobre volje, ki jo javnosti kaže avstrijska vlada.
Vajgl je spomnil, da bo avstrijska Koroška na Slovenijo gledala drugače, ko bo država postala članica Evropske unije. Nacionalisti bodo tedaj težje manipulirali s tem vprašanjem. Pomembno se mu zdi, da manjšinskih vprašanj ne bi obravnavali kot lokalnih koroških vprašanj. Poudaril je, da zadnjo odgovornost nosi Dunaj. Pohvalil pa je odziv kanclerja Wolfganga Schuessla na objavo razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča.
Vajgl je še menil, da bi bil referendum o tem vprašanju na Koroškem protiproduktiven. Instrument popisa prebivalstva je bil vedno znova sredstvo pritiska na manjšino, saj se z njim ustvarja ozračje, ki ljudem otežuje odločanje, ali se priznavajo kot pripadniki manjšine. Drugače pa Vajgl o Avstriji in njenem spoštovanju manjšinskih pravic nima negativne slike, očita jim le ravnodušnost.
