Zaprtje vzrejališča fazanov v Beltincih 'prvi korak k zmanjšanju lovskega turizma'

Pogovori o zaprtju vzrejališča Beltinci so potekali dlje časa, Zavod za gozdove (ZGS) pa je februarja o zaprtju obrata obvestil tamkajšnjih šest zaposlenih.

Povod za zaprtje obrata je bilo njegovo oteženo poslovanje, k čemur so največ prispevale negotove razmere, povezane z visokimi cenami krme, energentov in stroškov dela, ki so vplivali na višje cene vzrejene divjadi in posledično manjši odkup. Prav tako bi bili vzrejni objekti zaradi dotrajanosti potrebni temeljite obnove in modernizacije, za kar pa nimajo potrebnih sredstev, so pojasnili na ZGS.

Ob tem v društvu AniMa opozarjajo, da je v javnosti prišlo do napačne interpretacije, da je bilo vzrejališče fazanov in jerebic v lovišču s posebnim namenom (LPN) Beltinci namenjeno ohranjanju ogroženih vrst. "Vzrejališče ni bilo zasnovano kot varstveni program za zaščito in obnovo populacij divjih ptic, temveč kot gospodarska dejavnost, ki je služila izključno interesom lovske panoge. Pomembno je poudariti, da se ogroženih vrst ne vzreja v vzrejališčih za lov in prodajo, saj to ni naravovarstvena ali varstvena praksa, temveč gospodarska dejavnost," so zapisali.

Opozorili so, da se v skladu s sodobnimi naravovarstvenimi smernicami ogroženih vrst ne vzreja za komercialne namene, kot sta lov in prodaja, temveč v specializiranih vzrejnih centrih in z jasnim ciljem ponovne vzpostavitve populacij v naravi. Takšen pristop zahteva skrbno načrtovane programe, genetsko upravljanje in postopno prilagajanje živali na naravno okolje, kar pri vzreji v Beltincih ni bilo prisotno, so prepričani.

"V LPN Beltinci so se vzrejali fazani, poljske jerebice in race mlakarice izključno v namene lova in prodaje – torej ne zaradi ohranjanja populacij teh vrst v naravi, temveč za umetno povečevanje števila uplenjene divjadi. Del vzrejenih ptic so vsako leto izpustili v lovišče, da so jih lahko lovci in lovski turisti lovili, del pa so jih prodali." 

Zavod za gozdove Slovenije upravlja z lovišči s posebnim namenom, ki so organizirana na desetih lokacijah po Sloveniji. "Namen teh lovišč naj bi bil varstvo divjadi, izvajanje znanstvenoraziskovalnih nalog na področju lovstva in naravovarstva ter trajnostno upravljanje s populacijami prostoživečih vrst. Vendar se v praksi velik del dejavnosti v LPN-jih še vedno osredotoča na lovski turizem in intenziven odstrel divjadi, kar je bil tudi ključni razlog za umetno vzrejo ptic v Beltincih. V preteklosti so zaradi prekomernega lova močno zmanjšali število fazanov v naravi, zato so jih začeli vzrejati v umetnih pogojih – ne z namenom varstva populacije, ampak zgolj zato, da so jih lahko lovili in prodajali."

Po besedah omenjenega društva je bilo LPN Fazan Beltinci edino vzrejališče divjih ptic v Sloveniji, ki je delovalo pod državnim nadzorom, vendar ni bilo usmerjeno v varstvene programe. "Vzredili so do 80.000 fazanov, 8000 jerebic in 9000 rac mlakaric letno – ogromno število živali, namenjenih izključno za lov ali prodajo. Zadnja leta so bile številke nižje, a še vedno so v letu 2023 v lovišču vzredili 18.000 fazanov in 3500 jerebic, pri čemer so jih 2200 prodali različnim kupcem, preostale pa vložili v lovišče."

Zaprtje vzrejališča v Beltincih zato po mnenju društva, ki skrbi za dobrobit živali, predstavlja premik k bolj etičnemu in trajnostnemu upravljanju z divjadjo. Pomeni, da se končuje praksa vzreje živali zgolj za lovske potrebe in komercialne interese, kar je dolgo predstavljalo ekološko vprašljivo prakso.

"Zaprto vzrejališče je dokaz, da umetna vzreja divjadi za lov ni upravičena in da lahko Slovenija sledi sodobnim smernicam upravljanja z divjadjo. Upamo, da je to prvi korak v smeri zmanjšanja lovskega turizma, ki v LPN-jih še vedno ostaja zelo donosen." 

ZGS je napovedal, da bo matična jata ptic izpuščena v naravo, kar se jim zdi pravilna odločitev. "Upamo, da bo država v prihodnje preusmerila delovanje LPN-jev v prave naravovarstvene programe, namesto da bi jih ohranjala kot podporne centre za lovski turizem," so še dejali.