Sindikat zaradi napovedi o zakasnjenem izplačilu plač v izolski bolnišnici želi govoriti z direktorjem

Zaposleni v Splošni bolnišnici Izola (SBI) utegnejo januarske plače prejeti v dveh delih, od tega drugi del šele konec februarja. Informacijo je v. d. direktorja Radivoj Nardin prejšnji teden podal sindikatom, ki se bodo do tega opredelili danes, je potrdil predstavnik Obalne sindikalne organizacije Damjan Volf.

Da se je položaj zaposlenih v SBI tako poslabšal, da bodo prvič v zgodovini in prvi v državi prejeli osebne dohodke z zamikom oziroma v dveh delih, je danes kot prvo poročalo Delo.

Po navedbah časnika je glavni razlog za takšen ukrep skrajno slaba likvidnost bolnišnice, ki jo bo konec januarja povzročilo obvezno poplačilo plačnih nesorazmerij v višini približno 800.000 evrov. Izolska bolnišnica bo obveznost poravnala na zadnji možni zakonski rok, s tem pa bodo zaposleni dobili različno denarja (od nič do 40 odstotkov mesečne plače). Prvi del plač naj bi izplačali 10. februarja, drugi del pa 27. februarja. Celoten znesek naj bi prejeli le zaposleni z zajamčenimi osebnimi dohodki, še navaja Delo.

Volf je potrdil, da je Nardin prejšnji teden sklical posvet s sindikati in jim podal to informacijo. V odboru sindikata zdravstva in socialnega varstva KS-90 se bodo o tem opredelili tekom današnjega dne.

Ob tem Volf opozarja, da gre za občutljive zadeve. "Velika večina zaposlenih v splošni bolnišnici je tako ali drugače obremenjena s krediti," je pojasnil ter izpostavil, da zakon o delovnih razmerjih jasno definira, da je treba delavcu plačo za delo v minulem mesecu izplačati najkasneje do 18. v mesecu.

Delo sicer navaja, da naj bi se predstavniki sindikatov že dogovarjali o možni protestni prekinitvi dela 19. februarja. V izolski bolnišnici je po pisanju časnika več kot 700 zaposlenih, mesečni delež za plače pa znaša približno 1,8 milijona evrov.

Že leta poslujejo z izgubo

V SBI so pojasnili, da gre pri izplačilu plače v dveh delih za ukrep, ki je vezan na poplačilo druge polovice tretje četrtine plačnih nesorazmerij, situacija pa se bo ponovila še pri izplačilu osebnega dohodka v mesecu marcu.

Ob tem poudarjajo, da bolnišnica že leta posluje z izgubo, "vendar ne zaradi slabe učinkovitosti pri poslovanju, ampak zaradi preseganja programa, ki ga je bolnišnici dodelil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije".

Ta izguba se je do sedaj nekako prenašala na način, da se je podaljševalo plačilne roke dobaviteljem. Plačilni roki pa so dosegli zgornjo mejo in dobavitelji niso več pripravljeni na bistveno podaljševanje le-teh. "V kolikor se poslovanje ne bo uravnovesilo, se lahko že v bližnji prihodnosti pričakuje podobne ukrepe," napovedujejo.

Kot ugotavljajo v SBI, jim kot nujen ukrep ostane to, da delajo samo v obsegu programa, sklenjenega z zavodom za zdravstveno zavarovanje, in na ta način zagotovijo nemoteno poslovanje, "ali pa da še naprej presegajo pogodbeni program in tako ogrozijo ne samo plače zaposlenim, temveč tudi plačila za blago, ki so ga dobavitelji dobavili, in posledično še pravico bolnikov do zdravja".

Glede možnosti protestne prekinitve dela pa v SBI ocenjujejo, da v kolikor zaposleni menijo, da je 17-dnevni zamik pri izplačilu plač utemeljen razlog za stavko in je skladno s stavkovnimi pravili, je stavka legitimna in ji ni moč oporekati.

Sinikat želi z Nardinom najti primerno rešitev 

Sinikat KS-90 je pozval Nardina, naj se v najkrajšem možnem času dobijo in skušajo razrešiti situacijo. Časa za dosego rešitve, ki bo vzdržna za vse, je še dovolj, meni sindikalist Damjan Volf. Ne morejo se znebiti občutka, da jih je vodstvo obvestilo "šele takrat, ko je zadeva bila ad acta" dodaja.

Zato je direktorja javno pozval, naj "predstavi vzroke, ne pa izključno samo posledice, in da tudi nam pove, kaj dejansko bo naredil pri tistih odgovornih osebah, ki so krive za nastalo situacijo". "Dejstvo je, da je ta zadeva bila jasna že več kot pol leta nazaj in da bi vsak odgovorni delodajalec to moral dati v svojo finančno poročilo" ter v tem času narediti vse, da plače ne bi bile ogrožene, ocenjuje.

Glede možnosti stavke 19. februarja, je dejal, da bi ta prizadelatudi bolnike, zato se zavedajo, da bo treba napeti vse sile, da do takšne oblike zaostrovanja vendarle ne bo prišlo. Časa do izplačila januarskih plač kljub vsemu še dovolj, zato od vodstva bolnišnice pričakuje, da bo navezalo stik z reprezentativnimi sindikati in strokovnjaki ter da bodo skupaj potem našli rešitev, ki bo vzdržna tako za delodajalca kot za vse zaposlene.

Sanacija ekipa

Generalni direktor ZZZS Samo Fakin bi ob nenehnih finančnih težavah izolske bolnišnice pričakoval, da bi ministrstvo za zdravje imenovalo resno sanacijsko ekipo, ki bi pregledala poslovanje bolnišnice in predlagala ukrepe. "S stališča čuvaja javnega denarja pa bi najraje videl, da bi lahko zavod tja poslal svoje ljudi," je dejal in pripomnil, da takšnih pristojnosti nimajo.

Štrkalj: Nardin lahko ogrozi poslovanje bolnišnice

Za medije se je odzval tudi Marko Štrkalj, sicer član sveta zavoda bolnišnice. Izrazil je ogorčenost in zaskrbljenost nad informacijami, da bo januarska plača izplačana z zamikom. Trdi, da svet zavoda s takšnimi težavami ni bil uradno seznanjen in meni, da to opravičuje dvome, ki jih je kot edini član sveta zavoda imel ob imenovanju Nardina za v.d. direktorja. Meni, da se je njegova izbira zdaj pokazala v najslabši luči.

Štrkalj je v svetu zavoda predstavnik občanov. Sprašuje se o usodi zaposlenih, ki lahko zaradi finančnih težav zapadejo v težak osebni položaj. Zaradi tega po njegovem mnenju od zaposlenih ne moremo pričakovati enake ravni storitev in zadovoljstva na delu, kot bi ga od redno plačanih.

Sprašuje se, kaj bo zgodovinska plačilna zamuda pomenila za edino bolnišnico na Obali, ki letno sprejem več deset tisoč ljudi. Meni, da lahko Nardinovo nadaljnje vodenje bolnišnice resno ogrozi njeno poslovanje, zato je tudi javno zahteval sklic izredne seje sveta zavoda bolnišnice.