Zaposleni Salonita Anhovo protestirali: Okoljsko stanje ni tako slabo

Uprava Salonita Anhovo je pozvala zaposlene, nekdanje zaposlene in njihove sorodnike, naj se udeležijo današnjega protestnega shoda. Iz Nove Gorice in Goriških brd je organizirala avtobusni prevoz, zaposleni pa so se protesta udeležili v delovnem času. So pa govorci poudarili, da jih k udeležbi ni nihče silil.

Zbrani na protestu so bili kritični do občinskega vodstva, ki je v zadnjem obdobju v precej napetih odnosih s cementarno. Občinska svetnica Klelija Dolenc (DeSUS) je med drugim dejala, da županova koalicija v občinskem svetu pri temah, ki se dotikajo cementarne, glasuje brez razprave in vedno enotno v podporo županovim predlogom. Več govorcev je poudarilo, da je obstoj cementarne za življenje v tem delu Soške doline ključen in da okoljsko stanje ni tako slabo, kot ga predstavljajo nekateri.

Direktor razvoja v Salonitu Anhovo Andrej Ipavec je dejal, da se strokovnjaki iz drugih držav čudijo zahtevi po izenačitvi izpustov pri sežigu in sosežigu odpadkov, saj da je to tehnično nedosegljivo. Povedal pa je še, da v cementarni niso proti zaostrovanju okoljskih standardov v dosegljivih mejah ter da to že počnejo in bodo tudi v prihodnje.

Sindikat in svet delavcev cementarne sta medtem v današnjem sporočilu za javnost zapisala, da bi imelo sprejetje novele izrazite negativne vplive na edino slovensko cementarno. Menijo, da bi zakon ustvaril razmere, kakršnih ni nikjer v svetu, in vodil v zaprtje cementarne ter spravil ob delo vse zaposlene. Navedli so še, da so zahtevani pogoji v predlagani noveli v nasprotju z zakonodajo EU. Ta določa, da se mejne vrednosti za cementarne razlikujejo od tistih za sežigalnice, predvsem zaradi razlik v tehnologiji.

Predlog novele sicer po sprejetih amandmajih na matičnem odboru DZ ne govori več o izenačitvi standardov za sosežig in sežig odpadkov, ampak določa, da vlada za naprave za sosežig določi tako stroge mejne vrednosti emisij, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) za sežig, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti.

Tudi družba Salonit Anhovo je v sporočilu za javnost zapisala, da je obstoj cementarne v primeru sprejetja zakonske novele ogrožen. Država bi na področju oskrbe s strateškim gradbenim materialom, ki omogoča izgradnjo ključnih infrastrukturnih projektov, stanovanj in hiš, izgubila svojo suverenost in samozadostnost, so opozorili.

Proti sprejetju novele se je izreklo tudi lokalno Društvo obolelih zaradi azbesta, ki nudi podporo bolnikom na različnih področjih, od uveljavljanja odškodnin do zagotavljanja zdravstvenih pregledov na Golniku. Kot so sporočili, Salonit ves čas vgrajuje najboljšo razpoložljivo tehnologijo in upošteva emisijske standarde, sprejetje zakona pa po njihovem prepričanju ne bi zmanjšalo vpliva na zdravje ljudi. Predsednik Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije Bojan Goljevšček nasprotno meni, da gre za nenavadno podporo Društva obolelih zaradi azbesta "privilegiranemu načinu onesnaževanja s strani sosežigalnic".

Da sta bila sprejemanje osnutka in obravnava na parlamentarnem odboru prehitra in nista upoštevala vseh argumentov, je v skupni izjavi za javnost opozorilo tudi pet kanalskih društev, lovska družina in občinski odbor stranke DeSUS. Kot so zapisali, cementarna s podporo njihovi turistični, kulturni in športni dejavnosti neprecenljivo pripomore k življenju v lokalni skupnosti. Cementarni bi bilo treba po njihovem mnenju dovoliti izpeljavo tehnološke posodobitve, ki bi jo pripeljala med najsodobnejše v Evropi.

Odziv nevladne organizacije EKO Anhovo in dolina Soče

Kot so poudarili v organizaciji je stanje zdravja in okolja res obupno, onesnaževanje pa se nadaljuje v razsežnostih, kar je potrdila tudi zdravstvena stroka. "Prosili pa smo za pomoč tudi iz strahu, kaj bo prihodnost še prinesla Sloveniji z novimi industrijskimi obrati," so dodali. 

Kot so navedli, je zaradi podjetja v dolini samo v zadnjih treh desetletjih zbolelo ali umrlo več kot 3000 ljudi. "Da tako podjetje napade in žali nevladno organizacijo, kot je Inštitut 8. marec, češ, da zavaja ljudi, je nekaj, kar je predvsem pomilovanja, če ne obsojanja, vredno."

V nevladni organizaciji so prepričani, da podjetje ustrahuje in pritiska tudi svoje delavce, ki so se morali danes udeležiti "plačanega protesta proti novela zakona". Vendar kot pravijo v organizaciji, namen zakona ni zaprtje tovarne, temveč zaščita življenja vseh živih bitij v njeni okolici. 

Poudarili so, da razumejo delavce in njihov odziv. "A mi jim ne želimo škoditi. Ne njihovim službam, ne njihovim plačam. Mi le zahtevamo od lastnikov, da prilagodijo obratovanje na način, zaradi katerega bi oni nehali škoditi nam, ker, tako kot smo tudi vklesali v spomenik vsem žrtvam tovarne, 'Tu smo mi doma!'".

Ob tem so se zahvalili tudi Inštitutu 8. marec, ki kot pravijo, v taki situaciji predstavlja "nenadomestljivega soborca".