Zapornikom 39.500 evrov zaradi slabih razmer?

Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo v prid petim pripornikom oz. zapornikom, ki so zaradi slabih razmer v ljubljanskem zaporu tožili Republiko Slovenijo. Sodba sicer še ni pravnomočna, če pa bo obveljala, bo morala država peterici izplačati skupno 39.500 evrov.

Državo so tožili Petar Mandić in Vladan Jović, ki sta bila na Povšetovi priprta sedem mesecev, ter Jakob Štrucl, Henrik Klanšek in Anes Dukić, ki so v istem zaporu prestajali zaporne kazni. Vsi omenjeni so tožbo na sodišče v Strasbourg vložili decembra 2009.

Primer je obravnavalo sedem sodnikov, med njimi Boštjan M. Zupančič iz Slovenije. V sodbi so ugotovili, da se je v njihovem primeru kršilo 3. in 13. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje nečloveško in ponižujoče ravnanje ter določa pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred domačimi oblastmi.

Sodba, ki je objavljena tudi na spletni strani sodišča, še ni pravnomočna, saj imajo stranke tri mesece po njenem prejetju možnost, da primer predložijo velikemu senatu sodišča. V tem primeru bo zbor petih sodnikov odločal, ali gre primer v nadaljnjo obravnavo. Če bo zahteva zavrnjena, je postopek končan in se ga posreduje odboru ministrov Sveta Evrope.

Preobremenjeni zapori

Kot piše v obrazložitvi sodbe, je bila peterica priprta oz. zaprta v celici, veliki 16,3 kvadratnega metra, v njej pa je bilo pet ali šest postelj. Mandić in Jović sta zunaj celice lahko preživela povprečno dve uri in pol na dan. Štrucl, Klanšek in Dukić, ki so v takih razmerah preživeli od peti do enajst mesecev, pa so bili lahko zunaj celic več kot devet ur na dan. A večino tega časa so prebili v 50 kvadratnem metru velikem prostoru za rekreacijo, kjer pa je istočasno lahko največ deset zapornikov.

Preobremenjenost ljubljanskega zapora je sicer že dolgo časa znana težava. Kot pojasnjujejo na sodišču, znaša zmogljivost zapora 128 zapornikov, medtem ko jih je bilo leta 2009 zaprtih 261.

Poleg tega na sodišču ugotavljajo, da celice niso imele primernega sistema prezračevanja, zaradi česar so se poleti povprečne temperature gibale okoli 28 stopinj, presegale pa so tudi 30 stopinj.

Peterica se v svojih tožbah pritožuje zaradi preobremenjenosti zavoda, slabega prezračevanja, slabih sanitarnih razmer in prestrogih omejitev časa, ki so ga lahko preživeli zunaj svoje celice.

Premalo prostora, slabo prezračevanje, visoke temperature ...

Sodišče jim glede prostorskih težav pritrjuje in ugotavlja, da so bili s približno 2,7 kvadratnega metra prostora na zapornika res utesnjeni. Prav tako jim pritrjujejo glede slabega prezračevanja oz. visokih temperatur, niso pa ugotovili, da bi imeli neprimerne sanitarne razmere. Prav tako na sodišču ugotavljajo, da bi bila možna premestitev.

Hkrati sodišče pojasnjuje, da je že eno od slovenskih sodišč Anesu Dukiću zaradi razmer v zaporu prisodilo odškodnino, a dodajajo, da je to osamljen primer. Sodniki v Strasbourgu zato menijo, da se mora država lotiti reševanja prostorske stiske v ljubljanskem zaporu.

Sodišče je tako določilo, da Mandić in Jović prejmeta vsak po osem tisoč evrov ter še skupno dva tisoč evrov za pravdne stroške. Štrucl in Klanšek sta upravičena do sedem tisoč evrov, Dukić pa do tisočaka manj. Omenjena trojica bo prejela še 1.500 evrov za sodne stroške.

Ministrstvo ni presenečeno

Sodba evropskega sodišča za človekove pravice ministrstva za pravosodje ni presenetila, saj se, kot so zapisali v sporočilu za javnost, zavedajo stanja na tem področju. A hkrati na ministrstvu dodajajo, da se sodba nanaša na razmere leta 2009, do danes pa so se razmere v ljubljanskih zaporih po njihovih navedbah bistveno izboljšale. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij namreč ves čas aktivno dela na spremembi režima oz. organizacije prestajanja zaporne kazni, so pojasnili na ministrstvu.

Tako je uprava od leta 2009 do danes izvajala številne ukrepe za izboljšanje pogojev, denimo sprotno premeščanje zapornikov na manj obremenjene lokacije in podaljševanje časa bivanja na prostem.

A dejstvo je, da je za dolgoročno rešitev te težave potrebna selitev ljubljanskega zapora na drugo lokacijo, izpostavljajo na ministrstvu. V zvezi s tem že dalj časa potekajo aktivnosti za gradnjo nadomestnega zapora na obrobju Ljubljane, v Bizoviku. Kot so še dodali na ministrstvu, bo državno pravobranilstvo temeljito analiziralo možnost za uspeh morebitne pritožbe na sodbo.