Generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič lansko leto ocenjuje kot eno bolj uspešnih, položaj v zaporih pa kot stabilen. Zlasti ga veseli, da jim je uspelo v zaporu na Dobu dokončati dva objekta, ki lahko skupaj sprejmeta 174 zapornikov. Gre za objekta s tipičnimi enoposteljnimi sobami, vsak ima zunanje sprehajališče in športno igrišče, ki je urejeno na strehi objekta. Celotna investicija je stala 12 milijonov evrov in je po njegovih besedah največja investicija v zapore v samostojni državi.
Lani se je povečalo tudi število zaposlenih v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij za 25 zaposlenih (na 893), kar po Valentinčičevih besedah pomeni predvsem boljšo varnost in bolj strokovno delo z zaporniki. V slovenskih zaporih je bilo leta 2011 skupaj zaprtih 5130 oseb, med njimi 95 odstotkov moških, kar je za 7,7 odstotka več kot leto prej. Največ, 75 odstotkov, zaprtih je bilo obsojenih na kazen do dveh let, 30-letno zaporno kazen pa prestaja devet oseb. Skoraj polovica se je v zaporu znašla zaradi premoženjskih deliktov.
Dva zapornika, ki sta lani pobegnila, še iščejo. Sredi maja je iz novomeškega zapora pobegnil pripornik Dimitar Belberov, ki je skušal čez mejni prehod Obrežje pretihotapiti več kot tisoč tablet in stekleničke z nedovoljenimi snovmi v športu. Novembra pa je iz ljubljanskih zaporov na Povšetovi pobegnil obsojenec Enes Mukovič, ki je prestajal kazen zaradi velike tatvine.
Valentinčič je izpostavil tudi bistveno izboljšan sistem, ko gre za prestajanje kazni zapora zaradi globe, ki je namreč več ni mogoče odplačati s prestajanjem kazni, zato se kar 60 odstotkov oseb, ki pridejo v zapor, odloči za takojšnje plačilo. Prej so se prekrškarji raje odločali, da kazen odsedijo. Kot posebej pomembno ocenjuje izobraževanje v zaporih, saj kar polovica obsojencev nima poklica. Zato jih skušajo izobraževati in tako zmanjševati število povratnikov. Sicer se za izobraževanje odloča vedno več zapornikov, medtem ko je na drugi strani vse manj tistih, ki delajo v zaporih. A Valentinčič slednje pripisuje tudi temu, da je delo obsojencem vse težje najti.
Napovedane stavke zaposlenih v zaporih, ki naj bi potekala skupaj s stavko preostalih zaposlenih v javnem sektorju, ne podpira, hkrati pa opozarja, da bi vsako poslabšanje položaja zaposlenih v zaporih, posebej, če bi se njihovo število zmanjšalo, lahko prispevalo k poslabšanju varnosti v zaporih. Njihov proračun je do zdaj znašal okoli 40 milijonov evrov letno, letos pa se jim sredstva znižujejo za okoli 14 odstotkov. "To pa pomeni, da bomo prisiljeni v maksimalno varčevanje, tako kot vsi ostali državni organi," je dodal.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.