Zapora Karavank bi škodila slovenskemu gospodarstvu

Največjo škodo zaradi avstrijske zapore bi imeli prav slovenski avtoprevozniki, pravi njihov predstavnik Sašo Bizjak. Sam meni, da je to tako, kakor da bi stanoval v bloku in bi sosed glavna vrata zaklenil, on pa do naslednjega dne ne bi mogel vstopiti.

Avstrijci s tem vzporedno škodijo tudi slovenskemu gospodarstvu, kar so občutili že prejšnji vikend. Bizjak pojasnjuje še, da je bilo preteklo soboto veliko blaga za novomeški Revoz. "Mi vozimo za Slovenijo, za Slovence, ta roba bo pri nas. Dalj časa kot bo naložena, več bo izgubila na vrednosti," dodaja. To še predvsem velja za hitro pokvarljivo blago, ki jo tik pred prodajo pripeljejo v Slovenijo.

Avstrijci so doslej svoje enocevne predore zapirali le po potrebi, če je bilo preveč izpušnih plinov. Milan Pintar z GIZ Slovenija pravi, da namesto, da bi morali politiki avtoprevoznikom to povedati pred enim ali dvema mesecema in jih obvestiti, naj si prilagodijo svoje pogodbe. "Vendar še vedno mislim, da ima varnost prednost pred ekonomijo," dodaja.

Avtoprevozniki pa trdijo, da prave alternative za karavanški predor nimajo. Korensko sedlo in Ljubelj sta za težke tovornjake prestrma, če bi šli preko Šentilja, bi imeli nekateri tudi 300 kilometrov daljšo pot. Prav tako ne morejo preko italijanskega Trbiža in Rateč. Na italijanski strani je namreč nadvoz čez cesto proti Trbižu visok le 3 metre in 80 centimetrov. To je za tovornjake premalo.

Prikolice tovornjakov, ki smo jih merili, namreč merijo 4 metre. In četudi bi naše prometno ministrstvo v času avstijske zapore dovolilo promet tovornjakov skozi Kranjsko Goro, bi se temu uprli domačini.

Kranjska Gora si ne želi tovornega prometa

Župan Kranjske Gore Jure Žerjav meni, da je nsprejemljivo tudi to, da bi v glavni turistični sezoni speljali težki tovorni promet po cesti skozi Gornjesavsko dolino. Če pa se bo to zgodilo, župan pričakuje, da bodo prebivalci ukrepali enako kot tovornjakarji v primeru zapore karavanškega predora.

Bizjak se v primeru popolne zapore Karavank zaveda škode za turizem, vendar pravi: "Če turisti prihajajo, naj pa še turisti malo počakajo." Čudi se, kako je lahko predor v petek zvečer nevaren, od ponedeljka do petka pa ne.

Zadeva ni kratkega diha, pa trdijo strokovnjaki. France Kmetič iz Motorevije pojasnjuje, da je bil v začetku junija sestanek med slovensko in avstrijsko delegacijo, narejena pa je bila tudi analiza, na podlagi katere temeljijo varnostni ukrepi, saj je pokazala, da varnostne naprave ne delujejo ustrezno.

Pintar ob tem opozarja, da je predvsem vzdrževanje predora na slovenski strani "pod kritiko", deloma pa tudi na avstrijski strani. In zato bo morala politika poleg boljše komunikacije s prevozniki kmalu tudi sprejeti odločitev o gradnji druge cevi ali reševalnega predora.