Vse obdolžene v primeru Lončarič, ki naj bi organizirali in izvajali prepovedan prehod ilegalnih migrantov čez državno mejo, je sodišče spoznalo za krive.
Prvoobtoženi Josip Lončarič je obsojen na enotno kazen leto in deset mesecev zapora. Zoper sodbo je v 15 dneh možna pritožba na višje sodišče.
Lončariču je sodišče prisodilo leto in pet mesecev zaradi izvajanja ilegalnega prehoda migrantov čez državno mejo, šest mesecev pa zaradi nezakonite hrambe orožja oz. enotno kazen leto in deset mesecev zapora. Dominik Ščavničar je dobil tri leta in 10 mesecev zapora, Gregor Janežič tri leta in osem mesecev, Milenko Lučič leto in devet mesecev zaradi kaznivega dejanja, povezanega z ilegalci, in šest mesecev zaradi nezakonite hrambe streliva oz. enotno kazen dve leti zapora, Danijel Lukač je dobil leto in šest mesecev zapora, Simon Kodelič dve leti in en mesec za kaznivo dejanje, povezano z ilegalci, in deset mesecev zaradi poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi oz. enotno kazen dve leti in osem mesecev zapora.
Božidar Mavrin je obsojen na leto in deset mesecev zapora, Fatmir Ahmetaj na leto dni, Janja Trčak in Andrej Magdič sta pogojno obsojena na leto dni zapora s preizkusno dobo treh let, Mitja Bukovec pogojno na eno leto s preizkusno dobo dveh let, Ljiljana Lučič pa pogojno na osem mesecev z preizkusno dobo dveh let.
V izrečeno kazen je treba všteti čas, ki so ga posamezniki prebili v priporu oz. pridržanju. Lončarič je v priporu presedel več kot 13 mesecev in pol.
Tožilka Jožica Boljte Brus, ki je za posamezne obtožence zahtevala višje kazni - od enega leta pogojno s preizkusno dobo treh let do sedem let zapora - je povedala, da se bo pritožila.
Pritožil se bo tudi Lončaričev odvetnik Peter Čeferin. Po njegovem mnenju sploh še ni znano, ali je bila Lončaričeva hramba pištole res protipravna ali ne. Postopek legalizacije namreč po njegovem še ni končan. Glede vodenja ilegalnih migrantov pa je opozoril, da so vsi ilegalci že bili v Sloveniji. "Glede na to, kako "pompozna" je bila obtožnica v začetku in kaj je na koncu od nje ostalo, pa je rezultat več kot zadovoljiv," je poudaril Čeferin.
Sodišče je menilo, da so telefonski prisluhi, ki so jih uporabili kot dokazno gradivo, zakoniti dokazi. Cilj obsojencev naj bi bil spraviti migrante preko državne meje brez ustreznih dokumentov. Po mnenju sodišča so bili dobro organizirani, vsi pa so se dobro zavedali, da izvršujejo kaznivo dejanje.
Policisti so 27. novembra 2000 v akciji prijeli 25 osumljencev, med katerimi je bil tudi Lončarič. Delo policije je usmerjala vodja skupine tožilcev za posebne zadeve Boljte Brusova, v akciji pa sta sodelovali tudi italijanska in hrvaška policija. Kriminalisti so z zbiranjem obvestil od pomladi 2000 takrat ugotovili, da se je združba povezovala z organizatorji ilegalnih prevozov iz različnih držav. Vzpostavili naj bi široko mrežo organizatorjev, ki naj bi po mnenju tožilcev sestavljali eno največjih tovrstnih združb v Srednji in Vzhodni Evropi.