SCT je bil namreč zaradi sporne zamenjave diskete z dokumentacijo o njihovi ponudbi izločen iz postopka.
A predor Podmilj ni edino jabolko spora. Revizije razpisov so postale del vsakdana in ključno krojijo rokovnik gradnje avtocest pri nas.
Sicer prav letos mineva trideset let od kar smo v Sloveniji pričeli z gradnjo prve avtoceste. Iz 30 kilometrov in 100 metrov štiripasovnic leta 1972 jih je v tridesetih letih zraslo skoraj 340 kilometrov. Tudi v prihodnje se bo po besedah cestarjev in politikov gradnja avtocest nadaljevala.
Na najprometnejšem odseku od Ljubljane do Maribora sta v gradnji odsek od Krtine do cestninske postaje Kompolje ter na drugi strani hriba od Vranskega do vrha Trojan. Tako bo poslej med Mariborom in Ljubljano le še 16 kilometrov običajne ceste.
Celotna trasa avtoceste Maribor – Ljubljana bo tako po napovedih končana najkasneje leta 2005, celoten avtocestni križ pa do konca leta 2010.
A bo z denarjem za gradnjo v prihodnje še križ. Zakon je sicer popravljen, tako da je iz bencinskega tolarja gradnji vsako leto namenjenih najmanj 37 milijard, vendar so tudi stroški gradnje vsako leto viši. Za izgradnjo avtocestnega križa do leta 2010 tako manjka več kot milijarda in 200 milijonov evrov.
Dodatna sredstva bo vlada poizkusila priskrbeti tudi s koncesninami, novimi krediti in delno podražitvijo cestnin, sicer se bo moral program podaljšati vse do leta 2016. Vendar le ob predpostavki, da ne bo novih razpisov, novih pritožb in novih revizij. Praksa namreč kaže, da se lahko, če gradbinci preveč zapletejo vozel, gradnja zavleče tudi za leto in več.
