Zaplet pri razrezu mest v DZ: SDS protestno brez svojih kandidatov

Kolegij predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič je imel danes na mizi predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ. Po predlogu, o katerem bo DZ glasoval na izredni seji v sredo, bo v DZ še naprej delovalo 21 delovnih teles, od tega osem komisij in 13 odborov. Medtem ko pri potrditvi tega predloga v poslanskih skupinah ni bilo zadržkov, pa se je zapletlo pri potrjevanju sklepa o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih zbora in o določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles.

Po prvotno predlaganem razrezu bi namreč poslanski skupini SDS pripadlo šest predsedniških mest v odborih, poslancem NSi pa dve. A je začasni vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat predlagal dopolnilo, po katerem NSi pripada še tretje predsedniško mesto, in sicer v komisiji za nadzor javnih financ, ki je bilo sprva namenjeno poslanski skupini SDS. Ob tem so se v tej poslanski skupini odpovedali trem podpredsedniškim mestom v delovnih telesih, je pojasnil Horvat. Spomnil je še, da mesti predsednikov v komisiji za nadzor javnih financ in komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pripadata opoziciji, po njegovih besedah pa bi bilo korektno, da si opozicijski SDS in NSi vodenje teh komisij razdelita.

S takšnim predlogom pa se niso strinjali v SDS. Kot je opozorila vodja poslanske skupine Jelka Godec, namreč ta ni v skladu s poslovnikom DZ in dogovorjenim razrezom, saj se število predsedniških mest, ki pripadajo SDS, zmanjša na pet, čeprav naj bi jih imeli šest. Potem ko so v vseh poslanskih skupinah z izjemo SDS dopolnilo NSi potrdili, je Godčeva napovedala vložitev dopolnila, s katerim bi se poslanska skupina SDS odpovedala vsem predsedniškim in podpredsedniškim mestom v delovnih telesih. A je po odmoru pojasnila, da dopolnila ne bodo predlagali, bodo pa nasprotovali sklepu, ki po njenih besedah predstavlja kršitev poslovnika. V SDS so zato glasovali proti sklepu, podprli pa so ga v poslanskih skupinah Svoboda, SD, Levica in NSi.

Po seji kolegija pa je Godčeva napovedala, da v SDS na predsedniška in podpredsedniška mesta ne bodo predlagali svojih kandidatov. To bi sicer morali storiti do srede do 10. ure, saj bo o predlogu sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles DZ odločal na izredni seji. Po danes sprejetem razrezu bo sicer Svobodi pripadlo devet predsedniških mest, SDS pet, NSi tri, SD dva in Levici eno. Predsedniško mesto v komisiji za narodni skupnosti pa pripada enemu izmed poslancev manjšin.

Jutri v DZ tudi potrjevanje Goloba za mandatarja za sestavo 15. vlade

Poleg tega bodo poslanci jutri glasovali tudi o kandidatu za mandatarja, predsedniku Gibanja Svoboda Robertu Golobu. Podporo mu je napovedalo 53 iz Svobode, SD in Levice, pa tudi predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti. Tako lahko računa na 55 poslanskih glasov. Predsednika vlade se sicer voli z večino glasov vseh poslancev, glasovanje je tajno.

Na dnevnem redu seje bodo tudi volitve podpredsednikov DZ. Predsedniku državnega zbora pri delu namreč pomagajo največ trije podpredsedniki, DZ je eno izmed podpredsednic, in sicer poslansko SD Meiro Hot, izvolil že na ustanovni seji DZ, preostale podpredsednike morajo poslanci izvoliti najpozneje v 30 dneh po konstituiranju. Eno podpredsedniško mesto po poslovniku pripada največji opozicijski poslanski skupini, v tem sklicu DZ torej SDS, a jutri svojega kandidata še ne bodo predlagali. Še eno podpredsedniško mesto pa tokrat pripada tudi Levici, v stranki na to mesto predlagajo poslansko Natašo Sukić.

Poslanci bodo jutri glasovali tudi o predlogu sklepa o imenovanju generalne sekretarke DZ. Na to mesto je predsednica DZ Klakočar Zupančič predlagala dosedanjo generalno sekretarko DZ Uršulo Zore Tavčar, ki to funkcijo opravlja že dva mandata, soglasna podpora pa se ji med poslanskimi skupinami obeta tudi tokrat.

Zaslišanja kandidatov za ministre v petek, soboto in ponedeljek

Po pričakovani izvolitvi v sredo naj bi Goloba še isti dan vložil listo ministrskih kandidatov. Prve predstavitve kandidatov pred pristojnimi odbori DZ so predvidene že v petek, ko se bodo glede na predvideno časovnico zvrstila zaslišanja kandidata za gospodarskega ministra Matjaža Hana, kandidatke za zunanjo ministrico Tanje Fajon, kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in šport Igorja Papiča, kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča in kandidata za ministra brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona.

Zaslišanja se bodo nadaljevala v soboto, ko bodo pred pristojna delovna telesa DZ predvidoma stopili kandidat za obrambnega ministra Marjan Šarec in kandidat za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo Aleksander Jevšek ter kandidatke za notranjo ministrico Tatjana Bobnar, ministrico za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ministrico za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh in pravosodno ministrico Dominika Švarc Pipan.

Zadnji krog zaslišanj je predviden v ponedeljek, takrat naj bi se predstavili kandidat za ministra za infrastrukturo Bojan Kumer, kandidatka za kmetijsko ministrico Irena Šinko, kandidat za ministra za delo Luka Mesec, kandidat za ministra za okolje in prostor Uroš Brežan, kandidat za zdravstvenega ministra Danijel Bešič Loredan in kandidatka za kulturno ministrico Asta Vrečko.

Predsednik pristojnega delovnega telesa mora takoj po zaslišanju ministrskega kandidata oz. najpozneje v 48 urah predsedniku DZ in predsedniku vlade poslati mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata, ki ga je sprejelo delovno telo. Poslanci glasujejo o listi kandidatov za ministre kot celoti, potrditi pa jo mora večina poslancev, ki se udeležijo glasovanja. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Koalicijske partnerice Gibanje Svoboda, SD in Levica si sicer želijo vlado sestaviti do 3. junija.